Šesta etapa dirke po Franciji ni premešala kart, čeprav so poznavalci po tihem pričakovali, da bodo trije kategorizirani vzponi že poskrbeli za selekcijo in v ospredje potisnili najresnejše pretendente za končno zmago. A vrhunec etape s peklenskim vzponom na Col de la Lusette je ponudil malo vznemirljivih trenutkov in kar nekaj taktiziranja najboljših. Njihovo zadržanost je najbolje unovčil ubežnik Aleksej Lucenko, ki je glavnino kolesarjev pustil skoraj tri minute za seboj. V njej se je znašla tudi trojica vodilnih v skupni razvrstitvi Tadej Pogačar, Primož Roglič in Adam Yates, ki je zadržal rumeno majico vodilnega.
Drzen pobeg na uvodnem ravninskem delu pred zahtevnim 40-kilometrskim vzponom do cilja na Mont Aigoualu se je izkazal za najboljšo taktiko na 191 kilometrov dolgi etapi. Ubrala jo je osmerica, z olimpijskim prvakom Gregom van Avermaetom, Ircem Nicolasom Rochem in Lucenkom na čelu. Daleč za njimi in s šestimi minutami zaostanka so glavnini ritem narekovali kolesarji Jumbo-Visme, Ineosa in Mitchelton-Scotta, s skupnimi močmi pa še pred začetkom vožnje navkreber šestminutni zaostanek zmanjšali za polovico.
Teren za obračun za etapno zmago in rumeno majico je bil pripravljen, a kaj, ko do njega sploh ni prišlo. Slab asfalt, ozka cesta in ogromno energije, ki bi jo morali porabiti za uspeh, so bili bržkone glavni dejavniki, da se favoriti niso naprezali in podali v ogorčen boj. Da bi bilo tveganje v tako zgodnji fazi 23-dnevne kolesarske odisejade in pred prihajajočimi pirenejskimi etapami preprosto preveliko, je menil tudi Primož Roglič. »Če bi jih res hoteli uloviti, bi porabili preveč energije za en dan. Poleg tega je bila to šele šesta etapa in pred nami jih je še kar nekaj. Na koncu sem zadovoljen z doseženim, čeprav sem po eni strani pričakoval nekaj več akcije. Kakor koli, vseeno je, kaj bi bilo, sam skušam le dirkati in slediti ostalim,« je za TV Slovenija ocenil slovenski kolesarski as.
V vrstah ubežnikov je medtem za selekcijo poskrbel strm vzpon na Col de la Lusette. Vztrajno, a počasi so moči začele pohajati Rochu, van Avermaetu in Američanu Neilsonu Powlessu, vse dokler ni osamljen v ospredju ostal le še 27-letni Lucenko. Kolesar Astane in nekdanji svetovni prvak do 23 let je potrdil sloves gorskega specialista, vodstvo zadržal tudi na zadnjem vzponu in se veselil uspeha kariere. »Že ko smo se v avtobusu peljali na start, smo se dogovorili, da grem na etapno zmago. Trasa mi je bila pisana na kožo, treba je bilo priti samo v beg. Uspelo mi je, nato pa sem s svojim ritmom lomil tekmece. Krize nisem imel,« je povedal Aleksej Lucenko.
Nekaj več dela je imel tokrat Pogačar, ki mu je na vzponu počila zračnica, a je s pomočjo Jana Polanca ujel skupino, cilj prevozil kot enajsti in zadržal status najboljšega mladega kolesarja na Touru. »Na srečo mi je guma počasi puščala. Nekoliko več moči kot drugi sem vseeno porabil, a upam, da se to ne bo poznalo,« je priznal Tadej Pogačar.
