Namen mojega pisma je predstaviti pobude, ki lahko v prihajajoči razpravi pomenijo izziv vsakomur, ki bo sodeloval v diskusijah na poti do odločitve. So odraz mojega vedenja, ki sem ga z dolgoletnim delom skozi izkušnje pridobil na deloviščih NEK. Pobude imajo cilj ozaveščati vse, ki bodo želeli pomagati priti do smiselne in smotrne rešitve.

Odvoz izrabljenega goriva na trajno odlagališče, izvedba vseh del na lokaciji jedrskega objekta po standardih za take objekte, usposobljenost in razpoložljivost slovenskih izvajalcev, sodelovanje solastnika sedanjega objekta pri sofinanciranju novega in pa preprečevanje socialnega dampinga v fazi gradnje in vzdrževanja jedrskega objekta so ključne točke.

Na prvo mesto se mora postaviti rešitev odvoza izrabljenega goriva. Ker Slovenija ni sposobna rešiti trajnega skladiščenja tovrstnega odpadka, moramo v vseh nadaljnjih korakih ta problem postaviti kot osnovno vodilo. Ja, gradnja novega objekta s pogojevanjem odvoza vsega dosedanjega in bodočega izrabljenega goriva na trajno odlagališče. Rešitev bi bila odgovor akterjem, ki so okoljsko ozaveščeni in že sedaj nasprotujejo obratovanju jedrskega objekta. Osebno podpiram njihovo prizadevanje okoljskega ozaveščanja državljanov, zato bi jim predlagal, da se poglobijo v določbe zakona o ionizirajočem sevanju, ki obravnava problematiko naravnega sevanja. Pogrešam njihovo aktivno delovanje, saj bi z ozaveščanjem državljanov o nevarnostih naravnega sevanja iz okolja lahko našli svojo družbeno koristno in pomembno vlogo ter pomagali k ukrepanju dveh ministrstev.

Sedanji jedrski objekt je bil grajen po dveh takratnih standardih: primarni sklop stavb pod strogim sistemom jamstva za kakovost, ki ga je organiziral in nadzoroval glavni izvajalec, ter sekundarni sklop po pravilih kvalitete takratne naše gradbene stroke. Tehnični standardi za primarni sklop so bili bistveno zahtevnejši, kar je posledično jamčilo in omogočilo višjo kvaliteto. Zato se mora predvideti, da bo sistem zagotavljanja kakovosti za vse stavbe na bodočem jedrskem objektu v vseh fazah izgradnje enovit.

Velika verjetnost je, da slovenske izvajalce čaka trenutek streznitve. Kje in kdo je uspel do dandanes uresničiti določbe literature, ki zahteva, da izvajalec mora vzpostavi sistem zagotavljanja kakovosti? Razni certifikati še ne pomenijo, da imaš program ali plan zagotavljanja kakovosti. Še sledljivost dokumentov je večini prava španska vas. Kot na primer izjava o kvaliteti proizvedenega betona ne pomeni, da bo tak tudi vgrajen.

Korektno bi bilo, da se nerodnost iz preteklosti ob sprejemu moratorija za gradnjo jedrskih objektov zdaj popravi, in sicer kot korektivni ukrep, s katerim ponudimo solastniku NEK skupni nastop pri gradnji novega objekta. Taka odločitev bi bila večplastno odmevna in bi imela velik učinek, čeprav bi bila na videz kot popravni izpit.

Zagotavljanje jedrske varnosti se lahko izvaja samo z najkvalitetnejšim in odgovornim delom pri izgradnji, upravljanju in vzdrževanju jedrskega objekta. Tako jamstvo je mogoče doseči le pod pogojem, da so vsi akterji, ki izvajajo katero koli aktivnost, povezano z varnostjo, primerno plačani za svoje delo. Strošek dela ne sme in ne more biti element, ki lahko kakor koli ključno vpliva na strukturo cene, ko se v postopku javnega natečaja sprejema odločitev o najugodnejšem ponudniku. Tako se ne zagotavlja jedrska varnost.

Dušan Divjak, Spodnja Slivnica