Od junija, ko je vlada potrdila zakonski predlog o dodelitvi 780 milijonov evrov Slovenski vojski (SV), je tema pritegnila nemalo pozornosti, zlasti v Levici izražajo glasno nasprotovanje predlogu, saj da Slovenija ni vojaško ogrožena, tolikšno hitenje z obravnavo zakona - ta ni šel po standardni poti, pač pa hitri - pa vzbuja sum zaradi možnosti korupcije. Sumničavi so tudi v LMŠ, kjer jih bega tolikšna naglica pri sprejemanju tega zakona, še posebej v času, ko se soočamo s koronavirusno krizo in proračunskim primanjkljajem. Na današnji seji odbor sicer ni izglasoval njihovega predloga o javni predstavitvi mnenj.
“Slovenija pravzaprav je ogrožena: bolnišnice ogroža podhranjeno financiranje, starejše ogroža manko postelj v domovih za starejše, mlade pa manko stanovanj,” je dejal Miha Kordiš iz Levice, v kateri poudarjajo, da orožje, ki se ga namerava kupiti, ni vitalnega pomena za preživetje vojske in ne bo namenjeno obrambi domovine, pač pa bo pomagalo Američanom pri njihovi okupaciji držav globalnega juga. “Topovi in oklepniki se ne kupujejo za Slovenijo, ampak za Afganistan in druga ameriška krizna žarišča,” menijo v Levici, v kateri so predlagali posvetovalni referendum. Izpostavljajo tudi nestrinjanje z zmanjševanjem sredstev za kulturo in razvoj ter hkratnim kupovanjem orožja. “S tem bo profitiral zgolj ego ministra Tonina in vojaško-industrijski kompleksi tujih držav,” je še dodal Kordiš. Zavrnil je tudi navedbe, da bo civilno prebivalstvo imelo kakršnokoli korist od novega vojaškega letalstva in orožja: “Težak, z orožjem obtežen helikopter ne bo mogel reševati ljudi v gorah, kaj šele prevažati novorojenčkov.” Da gre za zakon provizij in korupcije, pa je na podlagi preteklih izkušenj z nabavljanjem orožja v Janševih vladah prepričan njegov strankarski kolega Matej T. Vatovec.
NSi: Ne hitimo, pač pa zamujamo za 15 let
V NSi zavračajo navedbe, da se s sprejetjem zakona hiti, saj da Slovenija na tem področju pravzaprav zamuja že 15 let. “Izbiramo o tem, ali še vojsko želimo ali ne,” je dejal minister za obrambo Matej Tonin. Kot poudarja, SV s tem zakonom ne bo pridobila dodatnih 780 milijonov evrov, saj bi tudi brez tega zakona imela del teh sredstev. “Svežega denarja za obrambni resor bo 300 milijonov evrov v naslednjih šestih letih,” je pojasnil in dodal, da je leta 2008 ob nastopu finančne krize najvišjo ceno plačal ravno resor, ki ga vodi. Generalštab Slovenske vojske je celo naračunal, da bi zavoljo varčevanja v zadnjem desetletju SV potrebovala približno 3 milijarde evrov. “Jasno je, da v sedanjih razmerah toliko denarja ni na voljo,” je dejal Tonin in nadaljeval, da so izbrali zgolj tisto, kar SV najbolj nujno potrebuje za svoj obstanek in prišli do 780 milijonov evrov.
Zavrnil je tudi obtožbe, da je vlada med odločanjem ali vlagati v zdravstvo ali vojsko izbrala slednjo, saj da je dovolj sredstev za oboje. Ob tem je koronavirus označil za “srečo v nesreči”, saj bo Slovenija v prihodnjih letih na račun spoprijemanja s posledicami epidemije od EU prejela približno 12 milijard evrov. “Ta denar bo šel prvenstveno za zdravstvo, socialo, za spodbujanje zaposlovanja in krepitev gospodarstva. S tem se je odprl manevrski prostor za dodatne investicije v SV,” je pojasnil.
Prepričan je, da SV z udeležbo na raznih operacijah prispeva k miru v svetu in naši bližnji soseščini. Ob tem se je obregnil ob “iz trte izvite” izjave nasprotnikov zakona, ki se sprašujejo, kdo neki ogroža Slovenijo. “Balkan je še vedno nemiren, vse bolj nemirna pa postaja tudi severna Afrika,” je opozoril in se strinjal, da so v neposredni bližini samo prijateljske države. “Slovenija je dolžna prispevati k miru in varnosti in če že nekam pošljemo naše vojake, potem smo jim dolžni zagotavljati njihovo varnost,” je dejal. Predvidena finančna injekcija bi naj omogočila predvsem nakup vojaškega letalstva, bojnih vozil, raketnih sistemov in pehotnega orožja ter omogočila vzpostavitev ene bataljonske skupine v naslednjih petih letih. Kot članica Nata je Slovenija sicer zavezana k vzpostavitvi dveh takšnih skupin s po 1200 pripadniki. Za zdaj ima Slovenija eno lahko bataljonsko skupino z 800 pripadniki, o usposobljenosti in opremljenosti katere se je pred dvema letoma veliko pisalo, ko je na Natovem urjenju pridobila negativno oceno.
