Ta napaka se je nato širila in veljala za resnično vse do leta 1937, ko je bilo ugotovljeno, da je v špinači približno toliko železa kot v drugih vrstah zelenjave. Iz te napake naj bi nastala tudi risanka o mornarju Popaju. No, v resnici je bilo to s Popajem malce drugače. Elzie Crisler Segar, avtor stripa o Popaju, je slavnega risanega mornarja ustvarjal ravno v času močne kampanje v ZDA, s katero so poskušali prebivalce prepričati o koristnosti uživanja zelenjave in doseči boljše prehranjevalne navade otrok. Pred tem je namreč tam veljalo, da je to hrana za živali, zelenjavo je jedel le malokdo. O špinači je zaslediti podatek, da so jo še leta 1915 v ZDA jedli tako redki, da o tem sploh ni statistike, že leta 1928 pa so jo gojili na skoraj 200 kvadratnih kilometrih njiv. Segar se je že takrat zavedal moči medijev in je svojemu mornarskemu junaku, ki je takrat postajal neverjetno priljubljen, »predpisal« špinačo. Še več, oče Popaja je špinačo leta 1931 celo priporočil v posebnem pismu Popaja mladim bralcem. V njem je med drugim zapisal: »Razlog, da sem tako močan, je špinača, ki sem jo jedel, ko sem bil še otrok.« V stripu o Popaju je bila špinača prvič narisana leta 1932. Takrat je v nekem prizoru celo sam Popaj dejal: »Polna je vitamina A in to je tisto, kar ljudi dela močne in zdrave.« Popaj je torej govoril o vitaminu A, železa pa še omenil ni. Železo in vitamin A gor ali dol, v kuhinji je špinača vsestransko uporabna, sveža ali kuhana. Sveže nabrana ima čvrste, krhke in izrazito zelene liste, ki jih porabimo čim prej, le tako bomo izrabili vse njene hranilne snovi. Špinača je bogata z antioksidanti in poleg drugih vsebuje več vitamina C kot pomaranča, folno kislino, kalij, kalcij, magnezij, železo, jod in druge zdravju koristne snovi. V listnih pecljih pa so žal tudi škodljivi nitrati, zato jih je priporočljivo zavreči ali pa pred pripravo vsaj blanširati. Poleg tega je špinačo dobro pripravljati z mlekom ali mlečnimi izdelki, saj kalcij nevtralizira oksalno kislino, ki v večjih količinah povzroča ledvične kamne. Najprimernejša načina priprave špinače sta kuhanje v pari in dušenje, iz nje pa lahko pripravimo različne narastke, zavitke s skuto, testenine, solate s praženimi gobami, omlete, juhe, pireje, rižote in tako naprej. Imenitna je tradicionalna kombinacija s krompirjevim pirejem in jajcem na oko. Težko se boste uprli tudi strati, enostavni jedi, ki bo nastala po tokratnem receptu.

STRATA – KRUHOV NARASTEK S ŠPINAČO IN SIROM

SESTAVINE ZA 4 OSEBE

450 g

odmrznjene špinače,

40 g

masla,

1

veliko čebulo,

3 stroke

česna

350 g

belega kruha,

165 g

sira grojer,

70 g

parmezana,

9

jajc,

4,5 dl

mleka,

2 dl

sladke ali kisle smetane,

2 žlici

gorčice,

morsko sol in sveže zmlet poper,

1 ščep

muškatnega oreščka

PRIPRAVA

1Špinačo dobro odcedimo in iz nje iztisnemo čim več tekočine. Lahko pa uporabimo svežo špinačo, ki jo le nasekljamo. Na maslu v veliki ponvi popražimo nasekljano čebulo. Dodamo sesekljan česen. Ko zadiši, dodamo še špinačo, ki jo razkosamo, da ni več velikih kep. Pražimo še približno 2 minuti, nato odstavimo.

2Manjši globoki pekač (recimo 25 x 35 cm) namažemo z maslom. Grojer grobo naribamo, parmezan pa drobno. Kruh narežemo na kocke velikosti 2 centimetra. Tretjino jih razporedimo na dno pekača, na vrh pa enakomerno razdelimo tretjino špinačne mešanice. Enakomerno posujemo s po tretjino vsakega sira. Nalaganje plasti še dvakrat ponovimo, na vrhu naj bo sir.

3V veliki skledi stepemo jajca ter prilijemo mleko in smetano, dodamo gorčico, sol, poper in muškatni orešček ter stepamo (lahko z mešalnikom), da nastane enakomerna tekoča masa. Previdno jo enakomerno prelijemo čez sestavine v pekaču. Tega pokrijemo s prozorno folijo in porinemo v hladilnik za vsaj eno uro, še bolje čez noč.

3Preden napoči čas za slasten obrok, pečico segrejemo na 165°C in vanjo na srednjo rešetko porinemo pekač naravnost iz hladilnika; folijo seveda odstranimo. Pečemo odkrito 70–75 minut, da lepo naraste in se po vrhu zlato zapeče. Preden postrežemo (strata je posebno priljubljena za zajtrk, tekne pa tudi kot kosilo), naj jed 10–15 minut počiva.

Čas priprave in kuhanja: 105 minut

ŠPINAČNA JUHA S KISLO SMETANO

Potrebujemo

500 g sveže ali odmrznjene špinače,

1 manjšo čebulo,

4 stroke česna,

1 dl kisle smetane,

1 šopek peteršilja,

morsko sol, sveže zmlet poper,

1 ščep muškatnega oreščka,

oljčno olje.

Priprava

Špinačo očistimo in operemo oziroma odmrznemo. V velik lonec vlijemo malo olja in na njem popražimo nasekljano čebulo. Ko postekleni, dodamo nasekljan česen in ga na hitro, le toliko, da zadiši, popražimo. Dodamo špinačo in očiščen peteršilj ter zalijemo z nekaj (največ 5) decilitri vode (odvisno, kako gosto juho želimo). Solimo, popramo in začinimo z muškatnim oreščkom. Ko zavre, na zmernem ognju kuhamo 5 minut, nato gladko zmeljemo s paličnim mešalnikom. Dodamo kislo smetano, premešamo in spet pristavimo, da zavre. Odstavimo, nadevamo v skodelice in postrežemo.

ŠPINAČNI KOLAČKI Z BANANAMI IN ČOKOLADO

Za 8 kolačkov potrebujemo

60 g sveže špinače,

100 g masla,

250 g olupljenih banan,

1 jajce,

1 dl jogurta,

150 g moke,

1 pecilni prašek,

1 ščepec soli,

1 žlico koščkov čokolade.

Priprava

Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. V pekač za kolačke damo 8 papirnatih modelčkov. Špinačo operemo in osušimo. Maslo v večji ponvi razpustimo na majhnem ognju in dodamo špinačo. Takoj, ko ta oveni, ponev odstavimo. Vsebino stresemo v mešalnik skupaj z bananami, jogurtom in ubitim jajcem ter gladko zmešamo. V skledi posebej zmešamo moko, pecilni prašek in sol ter dodamo vsebino mešalnika in koščke čokolade. Dobro premešamo, da nastane gladka zmes. Nalijemo jo v modelčke (do vrha) in po želji okrasimo z rezino banane. Za 20 minut porinemo v pečico in spečemo.