Za Nemčijo ni nobenega dvoma: ruski opozicijski voditelj Aleksej Navalni, ki so ga pred dobrimi desetimi dnevi iz Rusije obolelega prepeljali na zdravljenje v Berlin, je bil zastrupljen z živčnim strupom novičok. O tem, kako prepričana je nemška vlada o ugotovitvi svoje vojske, ki je opravila preiskavo, govori podatek, da je novico javnosti s kratkim nastopom pred kamerami sporočila sama kanclerka Angela Merkel. »Aleksej Navalni je bil žrtev napada s kemičnim živčnim strupom iz skupine novičok. To je skrb vzbujajoča informacija o poskusu umora z zastrupitvijo vodilne osebnosti ruske opozicije,« je dejala.
Novičok ni strup, ki bi ga prodajali v malo bolje založeni trgovini. V 70. in 80. letih ga je razvila Sovjetska zveza in velja za enega najsmrtonosnejših na svetu. Širši javnosti je postal znan predlani, ko so z njim v Angliji zastrupili nekdanjega ruskega in potem dvojnega vohuna Sergeja Skripala in njegovo hčer, ki sta preživela. Uradni London je takrat obtožil Moskvo, od nje pa zdaj odgovore terja tudi Merklova. »Obstajajo resna vprašanja, na katera lahko odgovori in mora odgovoriti samo ruska vlada. Nekdo je skušal gospoda Navalnega utišati,« je rekla. Obenem je sporočila, da se bo o dogodkih posvetovala z drugimi članicami Evropske unije in zveze Nato o tem, kako ukrepati, ko oziroma če bodo odgovori Moskve prišli.
Rusija zanika vpletenost, Zahod verjame Nemčiji
Prvi odzivi iz Moskve so prišli. Zanikala je vpletenost in se obregnila ob način, kako je Merklova novico sporočila javnosti, ter ob »pomanjkanje dokazov«. »Kje so dejstva, kje so formule, vsaj kakšna informacija?« se je vprašala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Iz Kremlja so sprva sporočili, da želijo popolno izmenjavo informacij z Nemčijo in da so pripravljeni sodelovati, pa tudi, da z nemške strani niso bili vnaprej obveščeni o ugotovitvah. Rusko veleposlaništvo v Berlinu pa je pozvalo proti »politiziranju primera«.
Nekateri ruski mediji so se vprašali, kako da tokrat ni bilo nikjer videti strogih varnostnih ukrepov in ljudi v nepredušnih zaščitnih oblekah, kot je bilo v primeru angleškega Salisburyja, kjer sta bila zastrupljena Skripalova. Nekateri poznavalci tudi navajajo, da novičok ni več tako zelo nedostopen, da bi bilo samoumevno, da je prišel iz vladnih laboratorijev.
O ugotovitvah Berlina ni bilo dvoma na Zahodu. Bela hiša je sporočila, da je zastrupitev »vredna vsega obsojanja« in da bo sodelovala pri naporih, da bodo storilci za dejanje odgovarjali. Evropska unija je »najostreje, kar je mogoče«, obsodila »poskus umora« Navalnega in zahteva polno preiskavo. Boris Johnson, premier Velike Britanije, kjer se je napad z novičokom zgodil predlani, je uporabo kemičnega strupa označil za nezaslišano in zahteval pojasnila ruske vlade. Najostreje je v Parizu napad obsodil tudi francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian, ki bo danes sicer na obisku v Ljubljani.
V stabilnem stanju, možne so trajne posledice
Navalnemu (44) je postalo slabo 20. avgusta na notranjem letu v Moskvo. Na enem od objavljenih posnetkov na spletu je slišati njegove krike bolečine na letalu, ki je zato pristalo v Omsku v osrednji Rusiji blizu meje s Kazahstanom, kjer so Navalnega sprva zdravili. Tamkajšnji zdravniki so dejali, da niso našli znakov zastrupitve. Na prošnjo svojcev je uradna Moskva dovolila njegovo premestitev v Berlin. Tam pravijo, da je zdaj v stabilnem stanju, da pa bo okrevanje dolgo in da trajnih posledic zastrupitve ne morejo izključiti.
Navalni je verjetno najbolj izpostavljen domači kritik ruskega predsednika Vladimirja Putina, vsaj odkar je pod streli na moskovskem mostu leta 2015 umrl Boris Nemcov. Organiziral je vrsto protestov, nastopal proti korupciji, na twitterju pa ima 2,2 milijona sledilcev. Še bolj kot zunaj urbanih središč Rusije je Navalni znan v tujini. Predlani so mu prepovedali kandidirati na predsedniških volitvah, večkrat so ga aretirali.
Odnosi z Moskvo bodo na preizkušnji
Njegova zastrupitev z novičokom doma verjetno ne bo prinesla sprememb, lahko pa jih prinese v odnosih Rusije z Zahodom. Že včeraj so se pojavile ocene, da Nemčija, z njo pa v dobršnem delu EU, ne bo mogla mimo dogodka, in bržkone tokrat tudi noče, kot je bilo sklepati iz včerajšnjega nastopa Merklove. »Ta dogodek mora biti točka preobrata v evropski zunanji politiki do Rusije,« je včeraj pisal liberalni bavarski Süddeutsche Zeitung.
Nemčija pa je bila vznemirjena že prej. Rusko vlado oziroma njene službe obtožuje, da so lani dale v Berlinu sredi belega dne ubiti nekdanjega gruzijskega poveljnika upornikov v Čečeniji, ki je v nemški prestolnici živel pod drugim imenom. Iz Nemčije so izgnali dva diplomata, ruskega državljana, obtoženega umora, pa so prijeli.
