Drugo po vrsti na včerajšnjem prikazu helikopterskega reševanja v gorah je bilo reševanje s trikotnim sedežem. Gorski reševalec, ki je igral vlogo pomoči potrebnega v gorah, je obstal na zahtevnem skalnatem terenu na pobočju nad dolino Draga. Na pomoč mu je priskočil helikopter Slovenske vojske. Izurjeni gorski reševalec se je spustil iz helikopterja po vrvi in obnemoglega planinca namestil v tako imenovani trikotni sedež, potem pa se je vrv med njima in helikopterjem začela krajšati in kmalu sta bila v notranjosti helikopterja ter na poti na varno. Prav takšno reševanje v gorah je letos zaradi ravnanj ljudi, ki so posledica epidemije, v porastu, pravi Toni Smolej, predsednik komisije za letalsko reševanje pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS). »Takih reševanj je bilo letos ogromno. Ljudje so bili obnemogli, niso imeli ustrezne kondicije za v hribe, niso bili ustrezno opremljeni. Ko so se znašli na zahtevnem terenu, jim ni preostalo drugega, kot da pokličejo pomoč,« je pojasnil.
Najprej v helikopter dvignejo zdravnika
Prikaz reševanja v gorah s helikopterjem Slovenske vojske so pri GRZS razdelili v štiri dele. V prvem so predstavili reševanje s pomočjo helikopterske vreče. »Ko helikopter pride do ponesrečenca, se po vrvi iz njega najprej spusti reševalec letalec, za njim pa še zdravnik. Plovilo odleti. Ko ponesrečenca pripravijo za odvoz, ponovno pokličejo helikopter. Vanj najprej dvignejo zdravnika, ker mora bolnika oziroma ponesrečenca v helikopterju čakati pripravljen in se ne sme obremenjevati s tehničnimi podrobnostmi reševanja, to je naloga reševalca letalca,« je pojasnjeval Smolej, medtem ko je bil helikopter s ponesrečencem že na poti na varno.
Sledili sta še zelo zahtevni vaji. Najprej so člani ekipe gorskih reševalcev in Slovenske vojske prikazali rezanje vrvi visečega alpinista v steni. »To je proces, ki je tudi za posadko, letalce, zdravnika in druge zelo nevaren,« je opozoril Smolej. Podobno tvegano za vse vpletene je tudi reševanje, ki so ga prikazali na koncu – rezanje vrvi s teleskopsko palico. »Ta sistem je namenjen alpinistom, visečim pod previsom, ki potrebujejo pomoč in do katerih se drugače ne da priti,« je Smolej opisal najzahtevnejšo vajo, ki so jo prikazali. »V Sloveniji delamo tako, drugod pa delajo nekoliko drugače, vse je odvisno od pokrajine, ki jo pokrivajo reševalci. Naši severni sosedje denimo iz gora rešujejo podobno kot mi, medtem ko denimo v Švici in Franciji uporabljajo druge metode,« je dodal.
Vsako helikoptersko reševanje je podprto tudi s klasičnim reševanjem, kar pomeni, da se sočasno reševalna ekipa do klicatelja na pomoč odpravi tudi peš.
»Ne smemo si dovoliti, da bi šli reševat samo s helikopterjem, katerega največja sovražnika sta veter in megla. Če se nenadoma pojavita, bi v primeru, da bi reševali samo s helikopterjem, lahko tisti, ki potrebuje pomoč, ostal brez nje dlje časa,« je opozoril Smolej.
Ravno prav okretni in dovolj močni helikopterji
Takšnega sistema gorskega reševanja, kot ga imamo pri nas, drugod ne poznajo, je povedal Smolej in poudaril, da prostovoljski gorski reševalci delajo s poklicnimi ekipami Slovenske vojske in policije, ko gre za helikoptersko reševanje. »V Sloveniji je v tem trenutku 40 letalcev in 16 zdravnikov, ki so sposobni delati v vsakršnih vremenskih razmerah s tovrstnimi zračnimi plovili, seveda do take mere, da je še omogočena varnost,« pravi in dodaja, da na leto opravijo od 320 do 350 takšnih intervencij, kakršne so prikazali. Si pa gorski reševalci po njegovih besedah želijo še več usposabljanja.
Za gorsko reševanje uporabljajo helikopterje bell 412, ki so, je povedal Smolej, ravno pravšnji za takšne razmere. Preizkusili so tudi druge, a so bili, kljub temu da so bili močnejši, za takšno reševanje manj primerni. »Slovenska vojska ima osem takšnih helikopterjev. Njihova operativnost pa je odvisna od vzdrževanja, ki vsako plovilo čaka po določenem številu ur letenja. Na ministrstvu za obrambo nameravamo z investicijo okoli 15 milijonov evrov te helikopterje nekoliko posodobili in jim podaljšali življenjsko dobo za okoli 20 let,« je napovedal minister za obrambo Matej Tonin, ki si je ogledal vajo. »Sistema delovanja gorskega reševanja ne nameravamo spreminjati, ampak želimo čim več vlagati vanj, v tehniko, v usposabljanje ekip,« je še zatrdil.
