Problem prehoda Škofljica je v tem, da se zapornice, ki so za železniško postajo v smeri iz Ljubljane proti Grosuplju, zapro, ko pride vlak na postajo. In so pet minut zaprte samo zaradi tega, ker v vlak potniki vstopajo ali izstopajo, nato še tri minute, da pride vlak mimo.

Če bi na infrastrukturnem ministrstvu imeli le enega, ki bi se mu dalo o tem razmišljati, bi ugotovil, da lahko s spremembo zakonodaje v teh primerih dosežejo izenačitev časa zapiranja zapornic. Zaprle bi se dve minuti pred tem, ko vlak pelje mimo. Da ne bo kdo na SŽ in infrastrukturnem resorju iz tega naredil doktorske disertacije, lahko povem, da se to doseže z omejitvijo hitrosti vlaka med postajo in prehodom, oddaljenim 250 metrov, na pet kilometrov na uro, torej na hojo hitrega pešca. V tem primeru bodo zapornice zaprte tri minute, kot srednji čas semaforja, in se bodo zastoji takoj zmanjšali.

Ampak ne. Na infrastrukturnem ministrstvu bodo raje gradili podvoz in se bo problem, ki traja že desetletja, vlekel še vsaj dve leti. Čeprav lahko problem rešijo v enem dnevu.

Pri tem pa je treba opozoriti, naj na infrastrukturnem ministrstvu pri preračunavanju časa prihranka ob tej spremembi nikakor ne uporabljajo programa excel, kajti znalo bi se zgoditi, da bo računalnik izračunal prihranke časa v tednih ali mesecih namesto v minutah. Če sodim po praksi izračunov pri nabavi makete 2TDK.

Mitja Vilar, Šmarje - Sap