Na dvodnevnem obisku v Abu Dabiju se je od ponedeljka mudila 50-članska pretežno izraelska delegacija, ki je v Združene arabske emirate (ZAE) dopotovala na prvem komercialnem letu med državama. Boeing 737 izraelske letalske družbe El Al, opremljen s protiraketnim sistemom kot sicer vsa letala te družbe, je kot prvo izraelsko civilno letalo preletel savdski zračni prostor, na krovu pa so bili tesni sodelavci izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in ameriškega predsednika Donalda Trumpa, med njimi njuna svetovalca za nacionalno varnost Meir Ben-Šabat in Robert O'Brien ter Trumpov svetovalec za Bližnji vzhod in zet Jared Kushner. Slednji, ki je judovskega porekla, je prvo izraelsko otoplitev odnosov s kako arabsko državo po dveh desetletjih označil kot ogromen korak naprej: »Imeti svojo vlogo pri tem, in to pravim kot vnuk dveh ljudi, ki sta preživela holokavst, pomeni zame in za mojo družino več, kot bom lahko kdajkoli izrazil.« O'Brien je po pogovorih z Netanjahujem dejal, da bodo ZAE kmalu sledile še nekatere arabske države, a jih ni imenoval, so pa zato drugi izraelski predstavniki medijem namignili, da bi to lahko bili Oman, Bahrajn in Sudan. Že nekaj časa se omenja tudi Maroko, ki naj bi bil pripravljen objaviti normalizacijo odnosov z judovsko državo v zameno za gospodarsko in vojaško pomoč.
Na včerajšnjih pogovorih sta se delegaciji dogovorili o oblikovanju skupnega odbora za finančno sodelovanje, ki bo spodbujal vzajemne investicije, predvsem pa skrbel, da bodo odstranjene dosedanje ovire na kapitalskih trgih. Izraelski predstavniki so pohiteli z naštevanjem ugodnosti, ki jih bo uveljavitev sporazuma, ki vključuje tudi bančni sektor in gospodarski ministrstvi obeh držav, prinesla njunemu turizmu, energetskemu sektorju, tehnologiji in inovacijam ter ne nazadnje zdravstvenemu varstvu in splošni varnosti.
Izraelsko letalo z napisom »Mir« v angleščini, hebrejščini in arabščini, ki je pristalo v Abu Dabiju, ni ustvarilo tega vtisa v širšem arabskem in muslimanskem svetu, še zlasti pa ne med Palestinci, ki so potezo ZAE že ob objavi normalizacije odnosov z Izraelom označili za izdajo. Palestinski premier Mohamed Štajeh je omenjeni polet označil za »zelo boleč« in dodal, da so upali, da bo »letalo ZAE pristalo v osvobojenem Jeruzalemu«, da pa namesto tega preživljajo hude arabske čase. Palestince zlasti skrbi, da slabi siceršnje panarabsko stališče, da brez izraelskega umika z zasedenih palestinskih ozemelj in priznanja palestinske države ne bo vsearabskega priznanja Izraela.
Aneksija doline reke Jordan na ledu
Objavo normalizacije odnosov med Tel Avivom in Abu Dabijem je sredi avgusta spremljalo tudi neuradno dopolnilo, da zajema umik napovedane izraelske aneksije doline reke Jordan. Vlada ZAE je zdaj priznala, da ni bilo s strani Izraela nobenih tovrstnih zagotovil, Kushner pa je po drugi strani dejal, da so ZDA dale vedeti, da »vsaj še nekaj časa« ne bodo pripravljene pritrditi omenjeni Netanjahujevi volilni obljubi. Izraelski premier je sicer tudi zaradi nesoglasij znotraj težavno sestavljene koalicije aneksijo dela palestinskih ozemelj postavil na led in hkrati nakazal, da si želi najprej privoljenje glavne izraelske zaveznice ZDA.
Izraelsko zbliževanje z ZAE pod ameriškim patronatom naj bi imelo po poročanju tamkajšnjih časnikov še en zadržek. V igri naj bi bila ameriška prodaja nevidnih lovcev F-35 arabski državi, ki jo ZDA vidijo ob Omanu, Savdski Arabiji in Kuvajtu kot branik pred iranskimi regionalnimi aspiracijami. ZDA vsa leta Izraelu zagotavljajo izdatno tehnološko prednost v vojaški oborožitvi in Netanjahu je zatrdil, da normalizacija odnosov z ZAE tega v ničemer ni načela.
