Potem je sledila nespodobna ponudba takrat vodilne stranke LDS, ponudba o vlogi neformalnega satelita, ki bi od tega imel konkretne koristi. Ker smo to odbili, je agent LDS stranko razbil na dva dela in nobeden od teh dveh delov ni več videl parlamenta. Kar je seveda škoda za demokratični pluralizem.

In kak je poduk? Če že imamo politične stranke, je dobro, da je njihovo vodstvo razpršeno med več ljudi, da ni ene osebe, ki kraljuje nad ostalimi. Da ni absolutizma in kulta ene osebe, ki je lahko okužena z marsičim. Nekako tako deluje Levica in takšen način vliva več zaupanja v stranko kot celoto.

Drugi poduk prihaja z Islandije: politične stranke so nepotreben strošek, parlament tam zasedajo naključno izbrani občani, državne funkcije pa opravljajo profesionalci, ki z lastnim premoženjem odgovarjajo za svoje odločitve.

Ima kdo boljši predlog?

Bojko Jerman, Dolsko