Tri baltske članice EU, Estonija, Latvija in Litva, so v ponedeljek uvedle sankcije proti Lukašenku in 29 visokim beloruskim uradnikom zaradi nepravilnosti na volitvah 9. avgusta in nasilnega zatrtja protirežimskih protestov. Unija sicer tudi sama pripravlja seznam posameznikov iz Belorusije, proti katerim bo uvedla sankcije.
Lukašenko je danes dejal, da se Belorusija ne bo borila za dostop do baltskih pristanišč, temveč se bo bolj naslonila na Rusijo, kar se tiče trgovine. »Ne bomo se borili za dostop do tam. Problem bomo enostavno poskušali rešiti z gospodarskim vzvodom,« je napovedal med obiskom v mestu Baranoviči na zahodu države.
»Gotovo bomo izgubili nekaj dobička, vendar lahko sklenemo dogovor z Rusi glede carin in oni bodo še vedno imeli koristi od velike količine pretovora našega tovora,« je dodal Lukašenko.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je nove sankcije proti Belorusiji označil za »nesprejemljive v sodobnem svetu« in dejal, da zahodne države izrekajo sodbe o dogodkih v tej državi.
»Prepričani smo, da imajo beloruski ljudje vse možnosti, da ta problem rešijo sami,« je dejal v govoru pred študenti moskovskega državnega inštituta za mednarodne odnose.
Po spornih predsedniških volitvah v Belorusiji 9. avgusta, na katerih naj bi dolgoletni predsednik po trditvah opozicije zmagal s prevaro, so v državi izbruhnili najmnožičnejši protesti v njeni zgodovini. Lukašenkov režim jih je skušal zatreti s silo. Več tisoč ljudi je bilo zaprtih, številni grobo pretepeni, nekateri tudi ubiti. Več predstavnikov opozicije, med njimi tudi glavna Lukašenkova protikandidatka na volitvah Svetlana Tihanovska, je pobegnilo v tujino.
