Vrhunec današnjega 15. strateškega blejskega foruma je bila zagotovo razprava osmih predsednikov vlad, v kateri so dominirali trije premierji višegrajske četverice, s katero se vse bolj spogleduje tudi Slovenija. Na forumu so predstavili novo prevozno sredstvo: francosko-nemškemu vlaku so dodali srednjeevropsko lokomotivo.
Povezovanje držav v srednji Evropi, ki prinašajo visoko gospodarsko rast, bi lahko prineslo rast za celotno Evropo, je poudarjal poljski premier Mateusz Morawiecki. »Pustite nam, da opravimo to delo,« je rekel. Za novo prevozno sredstvo okrepljenega srednjeevropskega sodelovanja se je dodobra ogrel tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel med spominjanjem, kako sta pred šestnajstimi leti s premierjem Janšo med veslanjem po Blejskem jezeru dorekla izvedbo prvega strateškega foruma leto dni pozneje. Obregnil se je ob kritike, da Slovenija s tesnejšim sodelovanjem z vzhodnoevropskimi državami spreminja usmeritve slovenske zunanje politike. »Naša solidarnost z novimi demokracijami ne izključuje vožnje s TGV, francoskim hitrim vlakom,« je rekel in dodal, da je Slovenija pripravljena potovati s čolni, vlaki in tudi z letalom.
Vpogled v zamere voditeljev
Medtem ko so premierji razpravljali o stanju v Evropi tudi po koncu pandemije, so trije protestniki, ki so si nadeli izrezane fotografije obrazov srbskega predsednika Aleksandra Vučića, madžarskega premierja Viktorja Orbana in Janeza Janše, na bližnjem jezeru s popolnoma drugačnim prevoznim sredstvom – barčico – protestirali proti politiki »janšizma in fašizma, ki se razrašča po Evropi«.
Daleč stran od miniprotesta je Morawiecki govoril kot eden izmed premierjev dveh držav, proti katerima se v EU vodijo postopki zaradi kršenja vladavine prava. Čeprav je bila razprava namenjena predvsem iskanju priložnosti in izzivov po pandemiji covida-19 in brexitu, se je precejšen del razprave ustavil prav pri velikih ranah povabljenih premierjev višegrajske četverice. Voditelj panela, nekdanji novinar BBC Nik Gowing, je predvsem Orbana spraševal o težavah z vladavino prava v njegovi državi, kar je spodbudilo tudi kasnejši odziv Janše, tesnega političnega zaveznika Orbana. »Madžarska demokracija je vsaj tako dobra kot nemška ali francoska,« se je branil madžarski premier, ki je dobre volje ob prihodu na vrh novinarjem dejal le: »Viva Slovenia!«
Razprava premierjev je ponudila dober vpogled v razmišljanje vsaj petih evropskih voditeljev o tem, zakaj gojijo zamere do Bruslja. Morawiecki je denimo med vrsticami nakazal, zakaj so se po njegovem na udaru Evropske unije znašle države Višegrada. »Smo konkurenca drugim, zato so nekateri menili, da si nas morajo pokoriti. Toda konkurenca v Evropski uniji je dobra, saj zaradi nje unija kot celota postaja bolj konkurenčna,« je razlagal in ocenjeval, da se je zahodna Evropa nad vzhodno znesla z uredbami, kot je tista o napotenih delavcih.
Ker se je razprava vedno znova vračala k vladavini prava, sta svoje nezadovoljstvo na odru izrazila Janša in češki predsednik vlade Andrej Babiš. »Evropa se sooča z drugimi izzivi, ne pa s temi, o katerih se pogovarjamo sedaj,« je dejal Janša in pred mednarodnimi gosti spregovoril o dvojnih evropskih merilih glede vladavine prava, o svoji boleči točki »ukradenih volitev leta 2014« ter o času, ki ga je moral po lastnih besedah preživeti kot politični zapornik za zapahi. O vladavini prava po Janševih besedah govorijo zgolj liberalni mediji, za politike pa je ključno, kateri javnosti morajo biti odgovorni. To morajo biti volilci, kar velja že od antične Grčije, je pristavil. Tudi Babiš je rekel, da se ni prišel na Bled pogovarjat o vladavini prava, zbrane pa je pozval, naj ne nasedajo lažnim novicam.
Voditelji pa so predstavili tudi svoja pričakovanja do EU v prihodnje. Bolgarski premier Bojko Borisov se je zavzel za oblikovanje vseevropskega zdravstvenega ščita, po katerem bi morale ob najvišji stopnji nevarnosti države delovati usklajeno. Babiš pa je kot ključne prioritete EU izpostavil, da se Bolgarijo, Hrvaško, Romunijo in Srbijo sprejme v schengen, da se začne razprava, ali naj tudi balkanske države postanejo del schengna, ter da pride do oblikovanja evropske vojske. »Evropa je v težavah, ker nismo definirali naše vloge v mednarodnem gospodarstvu,« je ocenil Orban in kot nujnost za večjo verodostojnost Evrope v mednarodnih odnosih tudi izpostavil oblikovanje skupne evropske vojske. Kot eno izmed glavnih prioritet EU v prihodnje je izpostavil sprejetje Srbije v schengen, s čimer bi se zaokrožila varnostna arhitektura Evrope.
