Lukašenko, ki Belorusijo z železno roko vodi že 26 let in si je na spornih volitvah 9. avgusta zagotovil šesti petletni mandat, je danes priznal, da je sistem v državi »nekako avtoritaren«, poročajo tuje tiskovne agencije. 66-letnik je tudi dejal, da številni Belorusi zahtevajo spremembo sistema, zato bo dopustil možnost referenduma za spremembo ustave.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je predsednik v današnjih predlogih izpostavil reforme pravosodja. Obenem je zavrnil pozive opozicije k vrnitvi k ustavi iz leta 1994, ki jo je kasneje z referendumi večkrat spremenil in si tako zagotovil večje pristojnosti. Kot trdi Lukašenko, bi bila vrnitev k ustavi iz leta 1994 korak nazaj in ne naprej, kot trdi opozicija.

Lukašenko je leta 1996 z referendumom o ustavni reformi pridobil večje pristojnosti pri imenovanju sodnikov vključno s predsednikom ustavnega sodišča. Ustavni referendum leta 2004 pa je beloruskemu predsedniku omogočil tri zaporedne mandate namesto dotedanjih dveh.

Opozicijska političarka Maria Kolesnikova je posvarila, da Lukašenku po številnih prelomljenih obljubah v več kot četrt stoletja na oblasti ne gre zaupati. »Lukašenko laže in manipulira, tako kot že 26 let,« je v Minsku dejala za nemško tiskovno agencijo dpa.

Tudi politični analitiki ne pričakujejo, da se bo Lukašenko odpovedal svojim pristojnostim. Je pa po oceni analitika Valerija Karbeleviča možen podoben model kot v Kazahstanu, ki je bil tako kot Belorusija nekdaj del Sovjetske zveze. Tam je dolgoletni voditelj Nursultan Nazarbajev položaj prepustil sebi zvestemu nasledniku, obenem pa je ostal na številnih pomembnih položajih, ki mu zagotavljajo moč in ga ščitijo pred kazenskim pregonom. Iz štaba Lukašenkove protikandidatke na volitvah Tihanovske so medtem danes sporočili, da bo Tihanovska v začetku septembra Varnostni svet ZN in Svet Evrope zaprosila za podporo pri mirni spremembi oblasti v Belorusiji. VS ZN naj bi prek videopovezave nagovorila v petek, Parlamentarno skupščino Sveta Evrope pa 8. septembra, poroča dpa.

37-letna Tihanovska, ki se je pritožila na izide volitev, nato pa se zatekla v Litvo, sicer poudarja, da je treba notranjepolitično krizo v Belorusiji rešiti brez vmešavanja od zunaj in da ne sme prerasti v geopolitični konflikt med Rusijo in Zahodom. Po njenih besedah je njen cilj sprememba režima z dialogom, ki pa bi ga lahko začeli ob pomoči mednarodne skupnosti.

Po spornih predsedniških volitvah, na katerih naj bi aktualni predsednik po trditvah opozicije zmagal s prevaro, so v državi izbruhnili najbolj množični protesti v njeni zgodovini. Lukašenkov režim jih je skušal zatreti s silo. Več tisoč ljudi je bilo zaprtih, številni grobo pretepeni, nekateri tudi ubiti.