Uvodni panel, ki so se ga v živo udeležili premierji Madžarske, Hrvaške, Češke, Poljske in Bolgarije ter srbski predsednik, je bil posvečen razpravi o prihodnosti Evrope po pandemiji covida-19.
Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach je v uvodnem videonagovoru izpostavil pomen športa pri okrevanju po pandemiji. "Upam, da smo se v tej krizi že nekaj naučili, to je, da potrebujemo več solidarnosti, v družbah in med družbami," je dejal. Poudaril je, da so v negotovih časi olimpijske vrednote solidarnosti, odličnosti, spoštovanja in prijateljstva dobro vodilo.
Direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva je izrazila optimizem, da bo svet uspešno premagal tudi pandemijo covida-19. Čeprav bo kar 170 držav v svetu letošnje leto zaključilo revnejših, kot ga je začelo, je bil odziv na pandemijo zelo odločen, "fenomenalen". Z velikimi finančnimi spodbudami je svetu zaenkrat uspelo preprečiti plaz stečajev, je poudarila.
Zdaj pa bo treba okrepiti vlaganja zlasti v digitalizacijo in izobraževanje, da bo svet bolj pripravljen na nove krize, predvsem podnebno, ki se obeta. Pri tem pa bo treba paziti tudi na pravičnost, sicer bo to spodbujalo tudi proteste, je opozorila Georgieva.
Italijanski premier Giuseppe Conte, ki se je tako kot Georgieva razprave udeležil preko videopovezave, je poudaril, da sta solidarnost in kohezivnost EU boljši odgovor na krizo kot nacionalistični odgovori. "Kriza je enkratna priložnost za močnejšo in bolj kohezivno EU," je poudaril. Da bi obvladali prihodnjo krizo, je potrebna močna politična vizija, je izpostavil.
Poudaril je pomen razprave o prihodnosti Evrope, ki se mora po njegovih besedah osredotočiti na politike, ki bodo zadovoljile potrebe ljudi, in okrepitev vloge unije pri zagotavljanju rešitev.
Hrvaški premier Andrej Plenković se je zavzel za ravnotežje med nacionalnimi in skupnimi ukrepi v boju s krizo covida-19. Kam se bo razvila kriza, bodo pokazali naslednji hladnejši meseci. Je pa že zdaj jasno, da so skupni ukrepi na evropski ravni nujni, je dejal Plenković.
Bolgarski premier Bojko Borisov je medtem predlagal "zdravstveni ščit", skupne protokole, da bi bili ukrepi v boju proti pandemiji podobni po celotni EU.
Voditelji so izpostavili tudi pomen skupnega dogovora o oblikovanju 750 milijard evrov težkega sklada za okrevanje po pandemiji, ki ga je potrdil vrh EU sredi julija. A pri tem se je razkrila neenotnost EU glede pogojevanja črpanja skupnih sredstev s spoštovanjem pravne države, čemur sta nasprotovali Madžarska in Poljska ob podpori Slovenije.
Madžarski premier Viktor Orban je zavrnil kritike glede stanja demokracije na Madžarskem. Zatrdil je, da je demokracija na Madžarskem ravno tako kvalitetna kot v Italiji ali Nemčiji in izpolnjuje vse evropske standarde na tem na področju.
Na Madžarskem se po Orbanovih besedah borijo za intelektualno suverenost, saj da se krščansko-konservativno dojemanje demokracije razlikuje od liberalnega. Glede prihodnosti Evrope po pandemiji covida-19 pa je Orban poudaril, da mora EU postati bolj konkurenčna. Opozoril je, da evropska varnostna infrastruktura ne more postati celovita brez širitve, vključno s polnopravnim članstvom Srbije v EU.
Poljski premier Mateusz Morawiecki je poudaril, da se je treba namesto na kritike srednjeevropskih držav glede demokratičnih standardov osredotočiti na specifična vprašanja.
Države Srednje Evrope so po njegovih besedah deležne kritik, ker se vzpenjajo in so vse bolj konkurenčne drugim državam. "Vendar je konkurenčnost znotraj EU dobra, ker tako celotna EU postane konkurenčnejša," je poudaril. Dejal je, da je treba dokončati svobodo zagotavljanja storitev po EU, da bi vzhodnoevropske države postale konkurenčnejše.
Slovenski premier Janša je medtem izpostavil, da so pri vprašanju vladavine prava problem predvsem dvojni standardi. Leta 2014 so bile v Sloveniji ukradene volitve, sam je bil politični zapornik, pa ni nihče protestiral zaradi tega, je dejal. Spraševal se je tudi, kaj je to "splošna javnost"; po mnenju Janše so pomembni predvsem volivci, ne pa mnenje medijev.
Češki premier Andrej Babiš je bil kritičen do voditelja panela Britanca Nika Gowinga, češ da so mu rekli, da bodo na panelu voditeljev govorili o svetu po covidu-19, ne pa o višegrajski skupini in vladavini prava v EU. "Ne berite lažnih novic," je pozval z odra.
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je medtem poudaril, da Srbija želi postati članica EU, saj je bolje biti član kluba kot ne. "Prejemamo veliko podpore s strani EU, vendar imamo svoje mišljenje, vidimo, kaj se v njej dogaja, kaj se dogaja med EU in ZDA," je povedal.
Srbija si želi geopolitični pristop Evropske unije. "Potrebujemo Evropo, kar se tiče vrednot, neodvisnega sodstva, vendar tudi boljšega življenja za naše državljane, ki jih je treba tudi spoštovati," je dodal. Opozoril je na dvojne standarde pri obravnavi Srbije, na primer pri vdoru v srbski parlament in poskusu vdora v nemški parlament, do katerega je prišlo v soboto.
