Približno četrt stoletja, do pred dveh, treh let, so dizelski motorji igrali izredno pomembno vlogo na evropskem avtomobilskem trgu, po vsem znani aferi z izpusti pa je njihova moč začela usihati. Kaj pa za njih prinaša (bližnja) prihodnost? Odgovor je vse prej kot enostaven, saj si o tem niso edini niti strokovnjaki…
A pred pogledom v prihodnost še krajši skok v preteklost. Ko smo omenili pomembno vlogo dizla, seveda ne gre spregledati, da okrog tridesetodstotni delež prodaje, kot ga je imel v Evropi v zadnjem letu in ga ima tudi v zaradi znanih razlogov sicer izredno »čudnem« letošnjem letu, nikakor ni nepomemben. A če upoštevamo, da je bil še pred tremi leti ta delež 44 odstotkov, še leta 2011 pa denimo kar 56 odstotkov, je trend upadanja jasen. Vprašanje torej je, če se bo ta nadaljeval tudi v prihodnjih letih. Tu pa so mnenja različna…
Je mrtev ali bo ostal še desetletja?
»Mislim, da je dizelski motor mrtev,« je denimo najbolj radikalno mnenje, ki ga je med drugimi izrekel David Bailey, profesor ekonomije na poslovni šoli v Birminghamu, in svoje mnenje podkrepil: »Vlade po Evropi so mu obrnile hrbet, avtomobilski industriji pa ni uspelo posredovati dovolj odločnega sporočila o tem, da je lahko pravzaprav precej čist način pogona.« Previdnejši so medtem pri podjetju za analizo avtomobilske industrije LMC Automotive, kjer pravijo, da ima dizel prihodnost vse do tedaj, ko bodo evropski kupci tako kot v zadnjih letih »hlastali« za športnimi terenci, predvsem večjih dimenzij. »Logika nam govori, da bodo dizelski motorji še naprej ostali pri večjih avtomobilih, kjer je koristi za voznike dejansko veliko, proizvajalci pa lahko takšne avtomobile z dizelskimi motorji prodajajo z dobičkom,« je povedal Al Badwell, direktor omenjenega podjetja, pri katerem pa vseeno napovedujejo, da bo delež dizelskih motorjev pri novih avtomobilih v Evropi z zdajšnjih približno 30 odstotkov leta 2025 zdrsnil na 23 odstotkov, še pet let kasneje, leta 2030, celo pod 10 odstotkov.
Takšno mnenje podkrepi tudi analitik iz podjetja Jato Dynamics Felipe Munoz. »Športni terenci, z izjemo najmanjših, so v veliki meri še vedno dizelski, ker v tem trenutku primanjkuje elektrificiranih možnosti. S prihodom večjega števila električnih in hibridnih verzij bo odmik od dizelskih motorjev zelo hiter in občuten tudi v tem segmentu,« je povedal Munoz, čigar mnenje je potrditev dobilo s potezami Toyote, ki že pri svojem srednje velikem SUV RAV4 dizla sploh ne ponuja več, Honde, ki ga ne ponuja pri CR-V, Nissan bo dizla opustil pri novi generaciji qashqaija… »Zame vprašanje, kakšna bo prihodnost dizelskih motorjev, sploh ni pomembno, pomembnejše se mi zdi vprašanje, kakšna bo prihodnost konvencionalnih motorjev nasploh,« gre še korak dlje prav prvi mož Nissana za Evropo Gianluca de Ficchy. »Dizel je stabilen pri okrog tridesetih odstotkih, ali bo njegov delež res upadel za deset odstotkov že prihodnje leto, pa zagotovo ne ve nihče,« je medtem previdna predsednica Citroëna Linda Jackson, povsem drugačno mnenje pa ima (izrazil ga je sicer še kot vodja razvoja pri BMW, položaj je zapustil prav letos poleti) Klaus Fröhlich: »BMW-jevi štiri- in šestvaljni dizelski motorji bodo obstali vsaj še naslednjih 20 let.« Podobno mnenje kot pri BMW pa imajo tudi pri nekaterih drugih »tradicionalno« dizelskim motorjem naklonjenih proizvajalcih, predvsem nemških.
Hibrid je lahko tudi dizelski
Slovenski trg bo v smislu pogonskih sredstev bržčas blizu povprečnemu evropskemu trendu. Tudi v zadnjem času je tako, delež dizlov pri prodaji namreč niha okrog 30 odstotkov, pa tudi slovenski kupec se ukvarja z enakimi vprašanji kot povprečen evropski. »Za zdaj se pri naših kupcih ne srečujemo s strahom pred dizelskimi motorji, morda je o tej temi pri nakupu le kakšno vprašanje več kot v preteklosti,« nam je denimo povedal Matjaž Šiftar, direktor prodaje osebnih vozil Mercedes pri podjetju Autocommerce. Prav Mercedes je eden vodilnih proizvajalcev tudi na področju, ki utegne vsaj v kratko- in srednjeročni prihodnosti dizelskim motorjem ponuditi nov način preživetja – kot del pogonskega sklopa pri priklopnih hibridih. Da, tudi ta kombinacija je možna, sploh ni nujno, da je pri hibridu ob električnem še bencinski motor. »Sicer pa menimo, da v končni fazi ne bo popolne prevlade enega pogona. Za določene namene pogona bomo tudi v prihodnje uporabljali motor z notranjim zgorevanjem, tako bencinski kot dizelski, za druge namene bodo primernejši hibridni pogoni, za določene pa električni,« je dodal Šiftar.
Malce drugačnega mnenja je medtem direktor Toyote Slovenija Primož Tiringar, ki sicer prav tako meni, da dizelski motorji ne bodo izginili s trga. »Zagotovo pa bodo igrali obrobno vlogo pri osebnih vozilih,« pravi in dodaja, da se bodo dizelski motorji ohranili v vozilih za prevoz tovora ter v velikih terenskih vozilih: »Zato investicije v razvoj dizelskih motorjev zagotovo niso neupravičene, posebno za blagovne znamke, katerih delež prodaje gospodarskih vozil pomeni pomemben del prodaje.« Toyota je sicer zagotovo znamka, ob kateri najprej pomislimo na »antidizelsko« držo, predvsem zato, ker je prva in najbolj množično začela uvajati hibridne avtomobile s kombinacijo bencinskega in elektromotorja, ki se zdijo najbolj logičen nadomestek za dizelski motor. Pa ne zgolj nadomestek, Tiringar je prepričan, da ima hibrid prednost v vseh pogledih. »Tudi če zanemarimo ekološko komponento, ki še danes marsikateremu vozniku ne seže do srca. Hibridna vozila so enostavnejša za uporabo, vzdržljivejša, zanesljivejša, stroški lastništva so nižji, predvsem pa so tišji in ponujajo večji užitek v vožnji. Po porabi pa so na dolgih avtocestnih relacijah primerljiva z dizelskimi motorji, v vseh ostalih režimih vožnje, mestni in primestni, pa mnogo varčnejša,« še pravi Primož Tiringar.
