Evropska komisija v tožbi, vloženi aprila lani, ugotavlja kršenje nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov ECB v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016, izvedene zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank. Slovenija je doslej vse očitke zavračala.
Sodišče je tožbo komisije obravnavalo 22. junija. Slovenska zastopnica Katja Rejec Longar je obravnavo takrat ocenila kot zelo pozitivno, ker so bila vprašanja sodišča po njeni takratni oceni izjemno naklonjena slovenskim argumentom. Na podlagi predstavljenih argumentov komisije in Slovenije je svoje sklepne predloge za odločitev Sodišča EU pripravila generalna pravobranilka Juliane Kokott. Predstavila jih bo 3. septembra, za sodišče pa niso zavezujoči. V osrednji sodni ustanovi EU sicer nikoli ne želijo napovedovati, kdaj bodo razglasili sodbo, a primerljivi primeri so v 2019 v povprečju trajali 19 mesecev od vložitve tožbe. Sodbo je tako mogoče pričakovati konec leta.
Sodba pomemben presedan, a je morda niti ne bo
Tako na strani komisije kot na slovenski strani so v minulih letih že večkrat izpostavili, da je primer pomemben presedan, saj se bo prvič v zgodovini povezave opredelilo pojem arhiv unije v skladu s protokolom o privilegijih in imunitetah EU, kar bo razrešilo pomembno vprašanje glede interakcije med nacionalnimi oblastmi in institucijami unije.
A vendarle morda sodbe članice in ustanove EU niti ne bodo dočakale. Premier Janez Janša je namreč sredi junija presenetil s potezo, ko je pisal predsednici komisije Ursuli von der Leyen in jo vprašal, pod katerimi pogoji bi se bila komisija pripravljena odpovedati tožbi. Von der Leynova je v odgovoru na pismo potrdila pripravljenost na dialog s ciljem boljšega razumevanja možnosti, ki jih vidi Slovenija za rešitev vprašanj, ki so privedla do tožbe. Janša je ob julijskem obisku v Bruslju izrazil zadovoljstvo, da se je komisija pripravljena pogovarjati o tem vprašanju.
V julijskem pogovoru za TV Slovenija je nato predsednik vlade povedal, da bi tak poskus dogovorne rešitve za umik tožbe lahko okvirno pomenil to, da bi predstavniki ECB prišli v Slovenijo in povedali, kaj od zaseženega gradiva je arhiv ECB, slovenski organi pa bi se morali s tem strinjati. Pogovori med komisijo in Slovenijo naj bi po njegovih besedah potekali do jeseni.
Informacij o napredku v pogovorih za zdaj ni, je pa dogovor za umik tožbe možen vse do izreka odločitve sodišča. Rejec Longar je sicer junija zatrdila, da takšna rešitev ni izvedljiva v smislu, ko bi slovenska stran priznala, da je zasegla arhiv unije, ker so sodbe slovenskih sodišč opredelile zaseženo dokumentacijo, kot da ni arhiv unije, in te sodbe zavezujejo slovenske organe.
Bo odločitev sodišča glede terana za Slovenijo kisla ali sladka?
Pomemben mejnik pa bo 9. septembra sledil v zgodbi o tožbi Slovenije proti Evropski komisiji zaradi dodelitve izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran. Splošno sodišče EU bo namreč sporočilo svojo odločitev. To rdeče vino, ki na kraških tleh raste iz trte refošk, je le eden od kamnov spotike v odnosih med Slovenijo in Hrvaško v zadnjih letih, a v tem primeru je pripeljal do pravnega spora med Slovenijo in komisijo.
Hrvaška ime teran uporablja za trto oziroma grozdje v hrvaškem delu Istre, slovenski strokovnjaki in vinarji pa trdijo, da gre le za različico refoška in da je hrvaško vino teran dejansko večinoma pridelano iz refoška. Spor o teranu je izbruhnil aprila 2013. Potem ko je Slovenija s trgovinskih polic umaknila hrvaško vino z oznako teran, je Hrvaška, ki takrat še ni bila članica unije, protestirala in pozvala k skupni čezmejni zaščiti terana, a ta po navedbah slovenske strani ni mogoča zaradi različnih agroklimatskih pogojev pridelave. Ker dogovora med državama ni bilo, so v komisiji nato leta 2017 začeli postopke za podelitev posebne izjeme Hrvaški.
Sprejela je delegirani akt, ki je začel veljati sredi omenjenega leta in po katerem lahko Hrvaška ime sorte grozdja teran uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju in da je napis teran manjši.
Slovenija, ki je teran v EU zavarovala z zaščiteno označbo porekla, ta akt spodbija in je 15. septembra 2017 proti komisiji vložila tožbo na Splošno sodišče EU. Meni namreč, da je podeljena izjema Hrvaški nezakonita in zavajajoča za potrošnike, ob tem pa povzroča gospodarsko škodo slovenskim pridelovalcem terana.
Slovenija je že med sprejemanjem izpodbijanega akta izpostavila številne pomisleke glede postopka sprejemanja, tudi netransparentnost in pristranskost komisije, ter pri tem izpostavljala, da bi bilo treba vprašanje dodelitve morebitne izjeme rešiti v času pogajanj Hrvaške za vstop v EU. V javnosti so se pojavljali tudi očitki o tem, da je komisija podlegla hrvaškemu lobiranju.
V Evropski komisiji pa so vseskozi poudarjali, da delujejo v skladu z zakonodajo EU, da teran ostaja zaščiten kot izključno slovensko vino in da bodo pogoji za označevanje zagotovili, da ne bo zavajanja potrošnikov. Ob tem so izpostavljali, da je teran vendarle tudi vrsta grozdja na Hrvaškem, zato je v skladu s pravili EU mogoča omejena izjema za uporabo tega imena, ki pa nikakor ne vpliva na slovenske proizvajalce vina teran, saj ti ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla.
Na sodbe Splošnega sodišča EU je sicer mogoča pritožba na Sodišče EU. V primeru, da bo Slovenija tožbo dokončno dobila, pa bi po neuradnih informacijah država lahko šla tudi v novo tožbo za denarne kazni zaradi kršitve prava EU.
