Po sedmih letih in osmih mesecih vodenja vlade, kar je japonski rekord, je vse bolj nepriljubljeni premier Šinzo Abe včeraj napovedal odstop. V nagovoru naciji je razkril, da se je črevesna bolezen, za katero trpi od mladosti, zelo poslabšala, in nadaljeval: »Ker mandata, ki so mi ga zaupali Japonci, ne morem več dobro opravljati, sem se odločil, da ne bom več predsednik vlade.« Zaradi težav s črevesjem je nenadoma odstopil kot premier že leta 2007.

Že pred tem je padec njegove priljubljenosti med Japonci, ker je pandemija povzročila hudo recesijo in ker ni odločno ukrepal proti novemu koronavirusu, v zadnjih tednih sprožil hude zakulisne boje za nasledstvo v njegovi Liberalnodemokratski stranki (LDS). Abe bo ostal na čelu vlade do imenovanja naslednika, ki ga bodo izbrali strankini veljaki za zaprtimi vrati. Najbrž bo tako konservativen in nacionalističen, kot je bil Abe.

Osvojil Trumpa, odtujil Seul

LDS vodi Japonsko s kratkimi presledki že od leta 1955. Abe se je ob vseh škandalih tako dolgo obdržal na oblasti predvsem zato, ker ni imel močne opozicije. LDS je zmagovala na volitvah ob tem, ko polovica Japoncev ni glasovala. Uspelo si mu je tudi pridobiti podporo poslovnežev, raznovrstnih verskih sekt in nacionalističnih združenj.

Nacionalisti so cenili njegova sicer bolj neuspešna prizadevanja, da spremeni pacifistično ustavo, za katero je trdil, da je delo ameriških okupatorjev. Z njeno reinterpretacijo je sicer dosegel, da »samoobrambne sile« lahko pomagajo zavezniški državi, torej ZDA, tudi če Japonska ni napadena.

Z velikimi gospodarskimi reformami in spodbujanjem turizma mu je uspelo do neke mere prebroditi dve desetletji trajajoče težave japonskega gospodarstva, ki ga je leta 2011 prizadela še nesreča v jedrski elektrarni Fukušima. Japonska še naprej ostaja tretje največje gospodarstvo sveta, za ZDA in Kitajsko. Njegov uspeh je tudi, da je med partijami golfa pridobil podporo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, kar je pomembno, saj ZDA varujejo Japonsko pred Severno Korejo in Kitajsko. Zaradi svojega revizionizma v odnosu do druge svetovne vojne je zapletal odnose z Južno Korejo, ki je naravni zaveznik Japonske. Iz gospodarskih razlogov pa se je trudil za dobre odnose s Kitajsko.

Olimpijske igre v Tokiu so se mu izmuznile

Abe si je priljubljenost hotel povečati tudi z organizacijo olimpijskih iger v Tokiu, ki pa so mu ušle, saj so jih zaradi pandemije letos prestavili na drugo leto. Med pandemijo, ki ob do zdaj 1241 mrtvih zaradi virusa ni hudo neposredno prizadela Japoncev, pa je bil Abe – podobno kot brazilski predsednik Jair Bolsonaro – eden redkih voditeljev, ki je izgubil precej podpore med volilci. Premalo je bilo testov, premalo zaščite za zdravstveno osebje, januarja je Abe dovolil prihod množice kitajskih turistov, februarja je slabo vodil krizo ob okužbah na križarki Diamond Princess, potem je odlašal z razglasitvijo izrednih razmer. Abe, ki je hotel veljati za odločnega in močnega voditelja, se je med hudo krizo izkazal za precej nesposobnega. Največja katastrofa je bilo pošiljanje dveh mask iz blaga vsakemu gospodinjstvu. Naprej že zaradi cene pol milijarde evrov, nato zato, ker so bile maske umazane in za večino ljudi premajhne.