Člani vlade so na daljavo vzdrževali zvezo z Jugoslovansko vojsko v domovini (JVvD) pod poveljstvom generala Draža Mihailovića, bolj znano pod nazivom četniki (v Sloveniji so jo imenovali tudi plava garda), ki naj bi se pri organizaciji upora proti okupatorju povezala z nastajajočimi Titovimi partizani. Toda zaradi prevelikega ideološkega razhajanja se te povezave niso pokazale za uspešne in so kmalu propadle. Zavezniki so JVvD šteli za legitimno jugoslovansko vojsko vse do leta 1943, ko so zaradi vse glasnejših vesti, da je Mihailovićeva vojska iz okupatorjeve nasprotnice postala njegova sodelavka, začeli na ozemlje okupirane Jugoslavije pošiljati svoje vojaške misije, da bi se na mestu samem prepričali o dejanskem stanju. Posledica tega je bila, da so začeli Britanci in Američani vojaško pomoč nato pošiljati partizanom, in nič več četnikom. Poleti leta 1944 se je Mihailoviću uradno odpovedala tudi izgnanska londonska vlada pod vodstvom Hrvata dr. Ivana Šubašića. V tem smislu je prelomen trenutek predstavljal sporazum Tito-Šubašić, sklenjen na otoku Visu junija 1944. Avgusta istega leta se je s Titom in Šubašićem v italijanskem Neaplju srečal tudi britanski premier Winston Churchil, ki mu je Tito zagotovil, da ne bo uporabil vojaške sile za uvedbo komunizma.

DR. ŠUBAŠIĆ SE PRIPRAVLJA

Načelnik jugoslovanske vlade dr. Ivan Šubašić z ozirom na razpadajočo nemško obrambo na Balkanu pričakuje kmalošnje osvobojenje svoje domovine in je včeraj v Londonu izjavil, da v sporazumu z maršalom Titom deluje na to, da je postavljena enotna jugoslovanska vlada, ki bo prišla v Jugoslavijo takoj po osvobojenju. Rekel je, da bo Jugoslavija v kratkem osvobojena, ko bo bolgarska armada odšla.

»Maršal Tito ima zelo močno armado,« je rekel dr. Šubašić, »in v trenutku, ko bodo Bolgari odšli, se bo dvignil ves narod in Nemci ne bodo več mogli držati Jugoslavije.«

Po njegovem zatrdilu bodo Nemci kmalu pognani z Balkana. Dr. Šubašić pravi, da je maršal Tito z zavezniškim sredozemskim poveljstvom dosegel popoln sporazum glede vojnih operacij.

Dr. Šubašić pa je potisnil na stran vsa vprašanja glede bodoče vnanje in notranje politike. »Moja največja naloga,« je rekel, »je preskrbeti živež, obleko in zdravila za naš narod.« (…)

Ko bo zadoščeno potrebam onih, ki so brez doma, ki so lačni, bolni in bosonogi, bo jugoslovanska vlada pričela razpravljati o vprašanju bodoče politike, dr. Šubašić pa upa, da bo to vprašanje rešeno z mirno evolucijo. O vsem tem so odkrito razpravljali nedavno v Italiji maršal Tito, Winston Churchill in dr. Šubašić. Sedaj dr. Šubašićev kabinet predstavlja Jugoslavijo v inozemstvu, narodno osvobodilno gibanje maršala Tita pa upravlja osvobojena ozemlja v notranjosti dežele.

Glas naroda (New York), 31. avgusta 1944

Deklaracija jugoslovanske vlade v Londonu

London, 21. avgusta. Jugoslovanska vlada v Londonu smatra svojo sestavo kot zahtevo narodne volje, izražene v boju in odporu narodov Jugoslavije proti sovražniku, in istočasno kot predpogoj za odstranjenje storjenih napak in ovir, ki so preprečevale vzdrževanje in jačanje prijateljskih odnosov med velikimi zavezniki in nami.

V svojem delu bo upoštevala ta dejstva ter popolnoma izvršila sporazum, ki je bil 16. junija t. l. sklenjen na osvobojenem ozemlju med predsednikom jugoslovanske vlade dr. Ivanom Šubašićem in predsednikom Nacionalnega Komiteta Osvobojenja Jugoslavije maršalom Josipom Brozom - Titom. (…)

Istočasno izraža jugoslovanska vlada priznanje odporu vsega ljudstva, katerega najvišji izraz je NOV Jugoslavije, ki je v triletnem boju dosegla in ohranila dragocene narodne in demokratične pridobitve.

Vlada priznava začasno upravo, ki jo je postavil Protifašistični Svet Narodnega Osvobojenja Jugoslavije in Nacionalni Komitet Osvobojenja Jugoslavije, kakor tudi potrebo po vzdrževanju notranjega miru in reda in narodne pomoči borcem Osvobodilne Vojske, dokler se ne osnuje enotno državno predstavništvo.

Vsa zla, ki so jih sovražniki in njihovi pomagači zagrešili v naši državi, smatramo za težak zločin, ki mora biti primerno kaznovan. Vse one, ki so na katerem koli delu naše države javno ali prikrito sodelovali s sovražnikom, obsojamo, ker so s tem izvršili najtežji zločin izdajstva naroda in njegovih svetinj. Oni bodo izročeni narodnemu sodišču kot izdajalci. (…)

Vlada poziva vse naše ljudstvo, da se združi v enotno bojevno fronto pod vodstvom maršala Tita, da bi se doseglo čimprejšnje izvojevanje zmage nad sovražnikom in pristopilo k mirnemu in plodnemu delu za obnovo države. (…) Vlada bo osredotočila vse svoje sile za izgradnjo notranjega miru bodoče demokratične in federativne Jugoslavije, organizirane po svobodni volji jugoslovanskih narodov. (…)

Vlada si bo prizadevala, da v skladu s postavljenimi cilji vojne osvobodi in priključi Jugoslaviji vse one kraje, v katerih živi naše ljudstvo in ki niso bili doslej sestavni del Jugoslavije, ter da se tej in taki Jugoslaviji zagotovi popolna državna neodvisnost in suverenost. (…)

Slovenski poročevalec, 31. avgusta 1944

Zdravica ministrskega predsednika Velike Britanije g. Churchila

Gospoda, izredno sem srečen, da danes lahko pozdravim maršala Jugoslavije Tita, voditelja jugoslovanskih narodov v borbi za osvoboditev njihove domovine. Mi pravilno cenimo velike napore in žrtve, ki so jih dali hrabri borci jugoslovanske Narodno Osvobodilne Vojske v tej vojni na strani zaveznikov. Maršal Tito se je pokazal ne samo za velikega vojskovodjo, ampak tudi za velikega državnika, ki je ogromno prispeval za združenje jugoslovanskih narodov. (…)

Ponovno izražam svoje zadovoljstvo, da sem se mogel osebno sniti z maršalom Titom. Zato vas pozivam, da nazdravite z menoj maršalu Titu in Jugoslaviji.

Slovenski poročevalec, 31. avgusta 1944

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib