V Sredozemskem morju Italija, Francija in Grčija izvajajo vojaške vaje pred pragom Turčije, ta je zagrozila z »odločnimi povračilnimi ukrepi«. ZDA se ubadajo z vrsto mednarodnih konfliktov, zdaj tudi s potencialno eksplozivnim »medrasnim« konfliktom. Kapitalski trgi, napihnjeni s steroidi centralnih bank, pa niti ne trznejo.
Tajvan in Južnokitajsko morje ponovno postajata eksplozivni temi. Samo v zadnjih treh tednih je kitajska mornarica napovedala štiri različne vojaške vaje vzdolž svoje obale in teritorialnih voda, vse od Bohajskega morja na severu do Južnokitajskega morja, kjer so v zadnjih letih »zrasli« novi otoki pod kitajsko zastavo. Razlog za tako obsežne vojaške vaje naj bi bil povezan s povečano varnostno grožnjo v tajvanski ožini. Ne pozabimo, otoška država Tajvan je že vrsto let vroča točka med ZDA in Kitajsko. Kitajska šteje Tajvan kot del svojega teritorija, se Tajvan pa si z močno podporo ZDA zelo prizadeva za neodvisnost. Ameriška mornarica je v zadnjem mesecu izvedla vojaške vaje v spornem Južnokitajskem morju, nedavno pa je tajvansko ožino preplula ameriška vojaška ladja. Dodatno je olje na ogenj prililo domnevno aktivno spremljanje kitajskih vojaških letal (nadzorovali naj bi jih s tajvanskim raketnim sistemom) med nedavnim obiskom ameriške zdravstvene delegacije v Tajvanu. Z izjemno obsežnimi vojaškimi vajami, ki naj bi potekale v treh različnih morjih, naj bi Kitajska preizkušala (recimo raje pokazala) zmožnost sočasnega bojevanja z večjim številom sovražnikov, ki bi ozemlje Kitajske napadli iz različnih smeri. Večina (zahodnih) analitikov meni, da je verjetnost odprtega konflikta še vedno izjemno majhna, strinjajo pa se, da je s povečano koncentracijo vojaških sil v teh vodah čedalje večja verjetnost »naključnega konflikta«, kar pa lahko hitro pripelje do resnih težav; spomnimo se nedavnega indijsko-kitajskega konflikta.
Podobno razkazovanje mišic pomenijo tudi omenjene pomorske vaje pred pragom Turčije. Ta je nedavno prišla na dan z novo idejo določitve pasu teritorialnih voda, ki naj bi se določal glede oddaljenosti od celine, izključujoč iz enačbe otoke. V skladu s to idejo bi Turčija pridobila velik del teritorialnih voda, ki zdaj pripadajo Grčiji, na nekaterih delih pa naj bi že začeli načrtovati ekonomsko izrabo potencialno bogatih najdišč nafte in zemeljskega plina. Glede na to, da je Grčija članica EU, obe državi pa sta članici Nata, bo rešitev konflikta izjemno težavna. K pomiritvi strasti je že pozvala Nemčija, ki je vse vpletene povabila na pogovore v Berlin. Ravno Nemčija je zaradi izjemno močne turške manjšine v kočljivem položaju, saj si zaradi možnosti notranjega upora verjetno ne more privoščiti odprtega (tudi vojaškega) konflikta s Turčijo, ki bi ga zaradi članstva v EU pričakovale ostale države članice EU. Glede na to, da so vse vključene države članice Nata, bo izjemno zanimivo spremljati, na katero stran se bodo postavile ZDA, ki potrebujejo teritorialne vode Turčije za prosto gibanje svojih pomorskih sil. Te »pazijo« na Iran na eni strani in na Rusijo na drugi strani.
Svet je na pragu vrelišča in enako lahko rečemo tudi za delnice ameriških tehnoloških podjetij, ki iz dneva v dan podirajo rekordne vrednosti in se ne ozirajo na dogajanje v svetu. Verjetno tudi zato, ker bomo na iphonu prek pretočnega predvajanja (angleško live streaming) na facebooku spremljali vse, kar se grdega dogaja v svetu, preden bomo na googlu poiskali izdelek, ki se nam je pokazal v oglasih na instagramu, in ga nato kupili pri Amazonu.
