Odkar imamo na razpolago projekt Umarja »Kazalniki blaginje v Sloveniji« za vsa tri področja blaginje, so takšna pričakovanja uresničljiva. Množica kazalnikov (skupno 90) in njihova kategorizacija (vodilni, dopolnilni kazalniki) omogoča načrtovanje in spremljanje vseh področij, pomembnih za blaginjo prebivalstva. Tudi družbene spremembe na bolje bi se morale odraziti v učinkovitosti političnih strank na področju uresničevanja blaginje prebivalstva.
Univerzalne programe političnih strank naj bi v prihodnje nadomestilo kvantificirano načrtovanje in spremljanje kazalnikov blaginje prebivalstva. Preseči moramo ustaljeno prakso, da po volitvah v ospredje stopijo osebne ambicije strankarskih prvakov, programi pa obležijo v predalih do naslednjih volitev. Človek kar ne more verjeti, kako skromna je zakonska ureditev pravic, pristojnosti in odgovornosti političnih strank. Stranke so vendar temelj predstavniške demokracije oziroma vsakokratne izvršilne, zakonodajne in posredno tudi sodne veje oblasti. Primanjkljaj zakonske ureditve na področju delovanja političnih strank je več kot očiten.
Razen prepovedi, naštetih v 63. členu ustave (spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti ter k nasilju in vojni), politične stranke lahko počnejo vse drugo (tudi zlorabo oblasti), kar jim pač pade na pamet. Politična praksa razkriva, da bi bilo veliko bolj učinkovito, ko bi v zakonsko ureditev namesto tega, česa ne smejo, zapisali tisto, kar politične stranke morajo početi. To je nenehna skrb in ukrepanje za ohranjanje in izboljševanje materialne, družbene in okoljske blaginje prebivalstva. V Sloveniji ima oblast ljudstvo (3. člen ustave) in zato imata izvršilna in zakonodajna oblast eno samo nalogo: skrbeti morata za blaginjo ljudstva.
Nedorečenost zakonske ureditve je razvidna iz delovanja parlamentarnih strank. Poglejmo denimo DeSUS, SMC in SDS. Demokratična stranka upokojencev, ustanovljena leta 1991, si je izbrala skoraj idealno politično okolje. To so upokojenci, skoraj tretjina prebivalstva, z osnovno potrebo po dostojnem in človeka vrednem bivanju v starosti. DeSUS takšnih pričakovanj ni izpolnil. Je pa stranka uspešno uresničevala osebne ambicije dolgoletnega prvaka te stranke po sodelovanju v skoraj vseh vladnih koalicijah. Ne preseneča, da so se pokojnine v deležu plač znižale za četrtino, število domov za starostnike pa se v dveh desetletjih ni spremenilo.
Stranka SMC je na volitvah 2014 s svojim volilnim programom pridobila najvišje zaupanje volilcev in dosegla rekordnih 36 poslanskih mandatov. Že na naslednjih volitvah je nazadovala na deset poslanskih mandatov. Vrhunec krize te stranke predstavlja edinstven izstop ustanovitelja stranke, stranka pa se je pridružila celo nasprotnemu političnemu taboru. Stranka se je tako po več kot uspešni prvi izvolitvi v parlament povsem izneverila svojim volilcem.
Posebno zgodbo predstavlja stranka SDS z več kot dvajsetletno tradicijo. Ta stranka poleg svojih skrajno desničarskih političnih stališč izstopa po načinu avtoritarnega vodenja stranke. Prvak stranke, njen predsednik, stranko vodi po načelu subordinacije. Hierarhija takšnega tipa predstavlja najpomembnejše načelo vojaškega vodenja. Vključuje popolno brezpogojnost, natančnost in pravočasnost. Uporabo načela subordinacije opazimo tudi v načinu delovanja poslanske skupine SDS. Tudi sedanja vlada pod taktirko SDS uporablja preizkušena orodja avtoritarnega vodenja.
Evropa se že nekaj let sooča s pojavom krepitve moči in vpliva ekstremne desnice. Pravega odgovora na vprašanje, zakaj se to dogaja, državljani EU nismo bili deležni. Vendar je stvar sila preprosta. Moč in vpliv zmernih političnih strank očitno slabita. Kako ne bi, ko pa se v okoljih s parlamentarno demokracijo že desetletja dolgo, ne glede na družbeno in socialno nezadovoljstvo državljanov, neovirano izvaja (davčna) politika, ki družbeno bogastvo na revne in bogate deli v razmerju 1:99. Politiki o nelegitimnosti takšnega ravnanja molčijo.
Kako demokratično oslabiti moč ekstremne desnice, vemo. Odpravljati moramo vzroke družbenega in socialnega nezadovoljstva državljanov. Manjka nam le še močna in vplivna sredinska politična stranka.
Janez Krnc, Litija