Zaostrovanje napetosti v vzhodnem Sredozemlju je najprej sprožila Ankara z objavo, da ne bo končala spornih podmorskih raziskav z ladjo Oruc Reis na območju, ki si ga lastita obe državi, in jih podaljšuje vsaj do četrtka. Atene so se odzvale z ugotovitvijo, da Turčija ni zaupanja vreden partner za dialog, h kateremu so pozivali zunanji ministri EU na virtualnem zasedanju sredi tega meseca, hkrati pa napovedale pomorske vojaške vaje v vodah med Kreto in Ciprom oziroma izključni gospodarski coni, o kateri so se nedavno sporazumele z Egiptom. Ta se prekriva s tisto, o kateri se je Turčija že pred tem uskladila z mednarodno priznano vlado v Libiji, turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je pod obtožbo, da Grčija »seje kaos«, nemudoma ukazal tudi vojaške vaje svoji mornarici.
Vojaške ladje obeh držav so na spornem območju od začetka misije omenjene turške raziskovalne ladje. V spor se je prva vmešala Francija, ki je v podporo Grčiji napotila na območje svojo fregato in dve lovski letali, potem ko sta sicer brez večjih posledic tam 12. avgusta trčili turška in grška fregata. Turški premier je po telefonskih pogovorih z grškim kolegom Kiriakosom Micotakisom v začetku poletja in s predsedujočo svetu EU Angelo Merkel pred še ne mesecem dni sicer zagotavljal dialog o spornem iskanju plinskih zalog, a hkrati zatrjeval, da »ne bomo odstopili niti za najmanjši korak od dejavnosti, ki jo opravljata Oruc Reis in njeno vojaško spremstvo«.
Le besedičenje o dialogu
Pod takšnimi izsiljevalskimi pogoji so Atene v ponedeljek zavrnile dialog, danes pa je v grško glavno mesto v imenu predsedujoče države EU dopotoval nemški zunanji minister Heiko Maas z jasnim sporočilom, da je neposredni dialog v sporu med državama edina rešitev. »Trenutni položaj v vzhodnem Sredozemlju je igranje z ognjem,« je dejal sogovornikom v Atenah in kasneje Ankari ter dodal, da lahko »vsaka mala iskra vodi v katastrofo«. Poudaril pa je, da Nemčija, tako kot vse druge članice EU, stoji Grčiji ob strani v sporu s Turčijo, čeprav se v Atenah pritožujejo, da Berlin v nasprotju s Parizom zavzema nekakšno nevtralno držo.
Grški zunanji minister Stelios Pecas je po pogovorih z Maasom dejal, da Turčija še naprej provocira in krši mednarodno pravo ne glede na pozive k dialogu, iz Ankare pa je Maas dobil Erdoganovo sporočilo, da se je »Grčija sama zapletla v nered, iz katerega ne najde poti«.
Odnosi med članicama Nata so se v povezavi z otoki v Egejskem morju in vodah okoli njih zaostrili že večkrat v minulih desetletjih, trikrat pa privedli na rob vojaškega spopada. Težavnost spora lepo ilustrira grški otok Kastelorizo v velikosti devetih kvadratnih kilometrov, ki leži dobra dva kilometra od turške obale, okoli njega pa si Atene prisvajajo 40.000 kvadratnih kilometrov izključne gospodarske cone v sicer turškem epikontinentalnem pasu.
