Optimistično je na rast delniškega trga onkraj Atlantika vplivala prodaja rabljenih hiš, ki je julija na mesečni ravni zaradi nizkih obrestnih mer in manjše ponudbe novih domov dosegla rekordno 24,7-odstotno rast. Spodbudno je na vlagatelje vplivala tudi objava o okrevanju ameriškega gospodarstva. Po podatkih IHS Markit je namreč ameriška gospodarska aktivnost avgusta rasla najhitreje po lanskem februarju (z 51,3 na 54,7 odstotka). Podjetja so kljub številnim novim primerom koronavirusa zaznala rast povpraševanja po izdelkih in storitvah. Proizvodna podjetja so zaznala večjo rast novih naročil, ponudniki storitev pa ponovno povečanje prodaje. Nasprotno pa so razočarali podatki s trga dela – novi zahtevki za nadomestilo za brezposelnost so se prejšnji teden povzpeli na 1,1 milijona, kar je bilo več od pričakovanj.

Na ravni podjetij so bile v prejšnjem tednu največje zmagovalke družbe iz tehnološkega sektorja. Ameriški indeks Nasdaq je od začetka letošnjega leta pridobil že 19,4 odstotka, merjeno v evrih. Na razpoloženje vlagateljev je v večji meri vplivala rast tečaja delnice Appla, ki je prejšnji teden pridobil 8,8 odstotka in kot prvo podjetje na ameriškem kapitalskem trgu preseglo tržno kapitalizacijo 2000 milijard ameriških dolarjev. Rast prihaja le nekaj mesecev pred izdajo oktobrske verzije iphona, kompatibilnega s tehnologijo 5G, ki bi lahko pomembno vplival na pospešek prodaje v letošnjem zadnjem četrtletju. V središču pozornosti je bila prejšnji teden tudi delnica Tesle, ki z delitvijo delnic v razmerju ena proti pet postaja cenovno dostopnejša in s tem privlačnejša tudi za male vlagatelje. Delnice Tesle je tako samo prejšnji teden pridobila skoraj 25 odstotkov vrednosti, letos pa že 367,4 odstotka.

Na stari celini je na razpoloženje vlagateljev vplivalo poslabšanje odnosov med ZDA in Kitajsko, dodatno pa vse večja zaskrbljenost, da bi ponovno povečanje števila koronavirusnih okužb v številnih državah v zadnjih dneh lahko ogrozilo gospodarsko okrevanje. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki meri gospodarsko aktivnost na evrskem območju, je avgusta izgubil zagon in upadel za 3,3 točke (na 51,6). Čeprav je proizvodni sektor zaznal rast proizvodnje in novih naročil, so povečanje števila novih okuženih in posledično obnovljene omejitve potovanj povzročili močan upad v storitveni dejavnosti.

Ob odsotnosti drugih pomembnejših informacij je bil na azijskih tleh v ospredju podatek o razmerah v japonskem gospodarstvu. To se je v četrtletju, ki se je končalo konec junija, skrčilo za 7,8 odstotka. Domača poraba, ki pomeni več kot 50 odstotkov japonskega BDP, se je zaradi zapiranja podjetij in omejitev gibanja v primerjavi z marčnim četrtletjem zmanjšala za rekordnih 8,2 odstotka. Ob velikem upadu mednarodne trgovine se je zmanjšalo povpraševanje po japonskih izdelkih. Izvoz se je v primerjavi s četrtletjem prej skrčil za 18,5 odstotka.