Mnogo let je trajalo, da je eden bolj glasnih bivših ustavnih sodnikov prepoznal, da pravo še zdaleč ni tako popolno, kot si je domišljal. Vendar to je žal le eden in kot govori modrost: ena lastovka še ne prinese pomladi. Tako pa se ljudje radi oprijemljejo napisanih pravnih in podobnih pravil kot pijanec plota, ne znajo več misliti s svojo glavo oziroma uporabiti zdravorazumskega razmisleka. Pomembno se je ovedeti: človek naj bo samo človek. Naj se zaveda, da je vsaj 70 odstotkov ljudi sposobnih biti le izvajalec (nikakor ne na kakršnem koli vodilnem mestu, celo na takem ne, kjer lahko vpliva na druge ljudi). Pa žal ni tako. Tudi premnogi od teh 70 odstotkov so prilezli do vodilnih mest, do predpostavljenih. Zato se morajo dogoditi tragedije, da se kdo zgane, pa še potem se brezglavo išče odgovorne ali prelaga odgovornost drug na drugega. Ne znamo pa delovati preventivno.

Tako je recimo z domovi za ostarele. Koliko let prej so že domovi opozarjali na materialno in kadrovsko podhranjenost: ljudje na odločujočih položajih pa nič. Koliko prometnih nesreč se mora zgoditi, da se kdo le zmiga in odpravi črne točke. Podobni so tudi tisti, ki nebrzdano sedajo za volan in se imajo potem za zmanjšano prištevne – prej pa se požvižgajo na to, da so manj sposobni. In da so Napoleoni: da lahko vozijo, tekstajo ali telefonarijo, pa še kaj bi mogoče istočasno lahko počeli. Domišljavo. Tudi ob opozorilih narave, ena od njih je zdajšnja epidemija. Kot noj glavo v pesek – vse naj bo kot prej. Tudi nebrzdane zabave. Predvsem pa ekonomski vidik. Denar. To je prvenstvena skrb. Ker ni človek merilo vsega, ampak je to denar. Dobiček oziroma dobičkonosnost.

Vendar pa biti človek: to je pa lahko vsak.

Le še pred naravnimi ujmami človek poklekne. In spozna, da je proti naravi le človeček, nepomembno bitjece. Kljub temu da je evolucijsko najbolj razvito bitje. V svoj vrednostni sistem mora zato na prvo mesto postaviti človeka (human being) in iz humanosti izhajajoče vrednote. Ne pa da je že od samega začetka kapitalističnega sistema vrednoto humanosti na prvem (najvišjem) mestu začel zamenjevati kapital in predvsem dobiček (ekonomska utemeljenost delovanja človeka). Verujoči bi hitro porekli: Boga so zamenjali za malika, za zlato tele oziroma v sistemu kapitalizma za denar. Z razvojem tega sistema (razni liberalizmi in neoliberalizmi) je človek vedno bolj drsel v prepad, ko je človek izgubljal svojo človeškost. Ko človek ni več človek.

Več kot 1100 strokovnjakov in 70 organizacij iz več kot 60 držav je podpisalo odprto pismo Odrast: nove korenine za gospodarstvo, ponovno osmisliti prihodnost po koronakrizi. Poudarki: ta sistem, ki temelji na izkoriščanju ljudi in narave, je veljal za normalnost – toda ta normalnost je bila že v bistvu kriza. Svet namesto tega potrebuje odrast – načrtovano, vendar prilagodljivo, trajnostno in pravično zmanjšanje obsega gospodarstva, ki vodi v prihodnost, v kateri lahko živimo bolje z manj.

Uroš Blatnik, univ. dipl. psih., Ljubljana