Med verniki je bil gospod Uran vedno bolj priljubljen kot gospod Rode, saj verniki vidijo odstopanje od vrednot, ki jih Rode pričakuje od drugih, in njegovega življenja: govori o skromnosti, vozi pa se v 160.000 evrov vrednem avtomobilu, spreobrača svojo preteklost, ko s potrdilom o DNK dokazuje, da ni »grešil« z mladostno ljubeznijo, z zahtevo po družinskem grbu v dvorcu Goričane želi dokazati, da je »modre krvi«, ne pa »navadne« kot večina nas. Zdaj se spušča še v zgodovino, ko ustvarja mit o nekakšnem »zedinjenju« Slovencev pred 150 leti.
Zakaj gospoda Rodeta tako moti ateistična šola? V ateistični šoli učitelji med drugim učijo učence odgovornega obnašanja do sebe in drugih, skušajo odpraviti napake v obnašanju, tisti, ki se je grdo obnašal do drugega, se mora opravičiti tistemu, do katerega se je tako obnašal – ne pa Bogu oziroma tistemu, ki pravi, da je njegov predstavnik na zemlji.
Od vernikov se pričakuje, da hodijo vse življenje k spovedi, ker se bodo s svojimi grešnimi dejanji, če niso odpuščena, »zamerili Bogu«, saj so odgovorni le Bogu – ni odgovornosti do sebe, staršev, soljudi… Resda se odpustki ne plačajo direktno kot v srednjem veku, ampak verniki vedo, da nič ni zastonj… Kot pravi Montaigne: »Ni je dražje stvari, kot je prostovoljno darilo.«
Po razpoložljivih podatkih je ljubljanska nadškofija z darovi vernikov zbrala 1.377.550 evrov. (Verjetno od teh daril Cerkev ne plačuje davka, tako kot moramo vsi ostali za vsak prejemek.) Nekateri to pojasnjujejo z »velikodušnostjo« vernikov, drugi bi rekli, da potrebujejo veliko storitev, odpustkov. Ker dati darilo nekomu, ki ima v rokah oblast, denar (politik) ali »zveze« z Bogom, večnim življenjem ipd., je nekaj drugega, kot dati darilo nekomu, ki ti ne more ničesar dati.
Mnogi verniki, še kot otroci, večkrat niso vedeli, kakšne grehe naj navedejo pri spovedi, in mnogi od njih so postali ateisti in jim je bilo zadosti tega, da so večni grešniki in večni dolžniki Cerkvi.
Ampak če bi še vsi današnji ateisti hodili po odpustke v Cerkev, tako kot bi to želel gospod Rode, bi slovenski narod lepše živel, kajne.
Majda Koren, Ljubljana