Tožilstvo je Kolencu med drugim očitalo, da se je za polet odločil kljub slabi vremenski napovedi. Že prvostopenjsko sodišče je sklenilo, da je bilo slabo vreme za Ljubljansko kotlino napovedano šele za popoldanske ure, napovedi pa so bile spremenjene, ko je bil balon že v zraku (vzleteli so ob 6.50). Višje sodišče se je strinjalo s prvostopenjskim, da v takih okoliščinah Kolenčeva odločitev za vzlet ni bila nerazumna ali nenavadna. Ob pojavu nevihtnih oblakov je imel pilot dve možnosti – da balon spusti ali dvigne. Odločil se je za drugo, ker se je želel premakniti nad neposeljeno območje. Britanski sodni izvedenec Philip Dunnington je takšno dejanje ocenil kot razumno, ker da je tam pričakoval varnejši pristanek.

Da bi se tudi pozneje, ob spuščanju, Kolenc odzval napačno, tudi ni nobenih dokazov, so si bili enotni sodniki. Prav tako ni mogoče reči, da bi se, če bi balon pilotiral izkušenejši pilot, nesreča končala manj tragično. Če torej Miru Kolencu ne moremo očitati, da bi moral in mogel ravnati drugače, ga je treba oprostiti, je sklenilo višje sodišče. Sodba je s tem postala pravnomočna.