Znova je Jože Šercer, obtožen poskusa umora sosede iz zasede pred skoraj dvema letoma, zazrt nekam v daljavo spremljal drugi narok ponovljenega sojenja. Mirno, a na videz odsotno je poslušal pričanje kriminalističnega tehnika, kako je na kraju zločina takrat iskal in zavaroval morebitne sledi, z malo večjim zanimanjem si je ogledoval fotografije domače hiše in okolice, kraja streljanja, pa tudi celega kupa pri njem zaseženega orožja. Doma namreč ni bil že vse od septembra predlani – po streljanju tistega usodnega jutra so ga odvedli v pripor, januarja lani je bil obsojen na več kot 15 let zapora, po pritožbi je višje sodišče maja letos primer razveljavilo in vrnilo v ponovno obravnavo. Kaj veliko se ni zmenil niti za svojo žrtev, sosedo Ireno O., ki je prišla znova pričat. Tu in tam jo je skorajda sramežljivo oplazil s pogledom, ona se zanj ni zmenila. Gledala je strogo predse.

Zanimivi tulci in šibre

Je pa 68-letnik postal povsem drug človek, ko je sodni izvedenec Janez Golja razlagal o šibrah in tulcih. »Motite se,« mu je zažugal in prav živahno nadaljeval debato. »Veste, je pomembno, kakšen naboj je bil. Ni vseeno, ali bom v zaporu sedel deset ali 20 let,« mu je zabrusil. Ko mu je zagovornik Samo Mirt Kavšek z roko nakazal, naj le sede, se je Šercer utrudil in potarnal, da »ne more več«. Neobičajne količine energije ni spregledal Aljaž Paulin, zagovornik oškodovanke: »Naj gre na zapisnik, da je gospod še sposoben trezno razmišljati in presojati, kakor tudi postavljati vprašanja.« Njegova stranka, ki sicer še vedno čuti posledice napada, je prestrašena in dogodek podoživlja, je proti svojemu napadalcu že vložila tožbo za odškodnino v višini nekaj manj kot 25.000 evrov.

Ga je videla, ko je streljal?

Na sodišče se je v sredo vrnila na zahtevo Šercerjevega odvetnika. Želel je namreč, da izvedenec Golja in izvedenec sodne medicine Jože Balažic preučita strelni kanal oziroma manjši brazgotini na njeni nadlakti, posledici šibrovke. »Nesporno je, da je nastala poškodba, mene pa zanima, če je bila lažja ali težka?« je Balažica z zanimanjem nagovoril obtoženi. »K sreči jo je odnesla brez hujših posledic, šlo je za lažjo poškodbo,« je ta odgovoril proti petčlanskemu senatu, ki mu predseduje sodnica Maja Povhe. Ključno za zagovornika je sicer ugotoviti, ali je bila žrtev v vidnem polju strelca in kako daleč stran od nje naj bi stal v trenutku, ko je pritisnil na petelina. »Po mojem je bila v njegovem vidnem polju,« je na nezadovoljstvo Mirt-Kavška povedal izvedenec Golja, ki je ostal pri strokovnem mnenju, kakršnega je podal že v prvem sojenju – da je Šercer streljal z razdalje manj kot petnajst metrov, oškodovanko pa da je zadela obrobna šibra, ne pa cel snop. »Tisto jutro sem šla v službo, res sem se ustrašila, zapeklo me je, jokala sem, kričala in tekla. Rekla sem, ’zadel si me’, res pa je, da ga nisem videla, saj je bilo septembra zgodaj zjutraj in je bila tema,« pa je ponovila oškodovanka. »Še sama ne znam povedati, kje točno sem stala, centimeter naprej ali nazaj, saj sem bila panična in v šoku,« se je vmes vključila v razpravo.

Čakajoči na poročilo izvedenca

Tožilstvo Šercerju očita, da je 20. septembra 2018 v domačih Papežih skrit v grmovju še pred sončnim vzhodom dve uri čakal svojo sosedo in jo nato s šibrovko skušal umoriti na zahrbten način. Njej se je na srečo uspelo zateči v bližnjo hišo, poškodbe so bile lažje, poleg prebite nadlakti je na trebuhu dobila še tricentimetrsko prasko. Šercer se v ponovljenem sojenju ne zagovarja, v prvem pa je razlagal, da je želel sosedo le prestrašiti in da je bila vse skupaj le nesreča. Senat mu takrat ni verjel, saj se je na napad pripravljal, sosedi sledil, streljal pa vanjo in ne v zrak. Višje sodišče je po pritožbi predlagalo novo strokovno mnenje o obtoženčevi razsodnosti v trenutku streljanja, saj sta si mnenji psihiatrinje in klinične psihologinje v določenih točkah nasprotovali. Šercerja sta nova strokovnjaka že pregledala, poročilo naj bi bilo pripravljeno kmalu.