Nekaj sto metrov kasneje sva se vštric oba ustavila pri rdeči luči na semaforju. Voznik na desni, možakar v srednjih letih, je deloval, kot bi se ne zgodilo nič, ko je opazil, da gledam vanj, pa je spustil šipo in z nasmehom odmahnil z roko: »Vse v redu, zdi se mi, da sem zadremal. Utrujenost pač, preveč dela. Saj bom doma čez dve minuti.« Še dobro, sem pomislil in se počutil kar malce nelagodno, ker sem ga sam pred tem že pribil na križ in bil prepričan, da je pač »nekaj popil«. No, pa saj v resnici je voznik, ki za volan sede močno utrujen in neprespan, dejansko v podobnem stanju kot tisti, ki je zaužil alkohol. Strokovnjaki tako vedo povedati, da se, če se odpravimo na vožnjo po 18 zaporednih urah brez spanca, naše sposobnosti že zmanjšajo do stopnje, ki je primerljiva vožnji s preseženo dovoljeno stopnjo alkohola, če to storimo po 24 urah, je že enako, kot če bi napihali en promil, če v povprečju spimo manj kot pet ur na noč in vozimo, se verjetnost za povzročitev nesreče poveča za petkrat…
A četudi spimo dovolj in sploh nismo utrujeni, lahko že proces vožnje kot take, posebno v idealnih razmerah, denimo na praznih ravnih avtocestah, že sam po sebi marsikoga uspava. Gre pač enostavno za to, da predstavlja monotono ritmično gibanje, medtem ko je telo v udobnem mirovanju, in če ob prazni cesti tudi ni posebne zahteve za možgansko aktivnost, so izpolnjeni vsi pogoji za uspavanje. Tudi sam z leti vedno pogosteje opažam, da me vožnja močno uspava, zato se po treh »incidentih«, podobnih zgoraj opisanemu, ki so se na srečo končali brez vsakršne škode, zdaj že nekaj let striktno držim navodil strokovnjakov. Ti pravijo, da moramo biti med vožnjo vseskozi pozorni na znake zaspanosti, kot so zehanje, pekoče oči, pogostejše mežikanje, težave z ostrino vida in z zadrževanjem odprtih oči, nenamerno spuščanje glave, pomanjkanje pozornosti ter številne druge, v hipu, ko se katera od teh težav pojavi, pa se raje ustavimo na prvem možnem varnem mestu, se pretegnemo in sprehodimo, popijemo kavo ali si tudi privoščimo krajši 15- do 20-minutni spanec ter šele nato nadaljujemo vožnjo.
Iz lastnih izkušenj lahko zatrdim, da ravno to slednje pomaga bolj, kot bi si lahko predstavljali. Pa četudi smo le »nekaj minut« od doma in si mislimo, da bomo že zdržali. Ravno teh nekaj minut, nekaj zadnjih kilometrov, je s tega vidika namreč najbolj nevarnih.
