»Poljubi me, dragi, v oči mi poglej, ničesar ne reci, le s poljubom povej.« Za izliv čustev ni poskrbela naša žena, vesela, ko smo bili po službenem potovanju znova doma. Vlogo zapeljivke je tokrat odigrala vročekrvna mladenka, po rodu Nemka, ki je naš pogled razumela narobe, saj je očitno spregledala obroček na prstancu leve roke. Opel corsa, kot je njeno ime, se je znova znašla v središču pozornosti in soju žarometov, ki jih je pravzaprav vajena že vseh 28 pomladi, odkar so jo spočeli njeni starši.
Na prvi pogled je nismo prepoznali, čeprav se z njo srečujemo pogosto. A kaj, ko je mahnjena na plastične operacije, saj si gubic na obrazu nikakor ne želi, pa čeprav tovrstni popravki niso poceni. Je zapeljivka in to z razlogom: njena lepota namreč prinaša denar. Pri izbiri tistih, ki jih spusti v bližino, igra pomembno vlogo samo stanje na računu. Na srečo pa ni treba biti bogat, da sta z njo končno na ti. V našem primeru je bilo dovolj 15.890 evrov. Kaj za ta denar ponuja? Relativno veliko, a žal ne vsega, kar po našem mnenju danes sodi v sodoben avto letnika 2020.
Pozna se ji, da se je potila v fitnesu, kjer je občutno shujšala, a pridobila na moči. Manj je več, tako pravijo pri Oplu in imajo v mislih 1,2-litrski trivaljnik, ki moči 100 konjev (74 kW) ne želi posebno izpostavljati. A bi jih moral. Imajo namreč mazohistično nrav, bolj kot jih boste gnali, bolj veseli bodo. Za avto z dolžinsko mero malce nad štirimi metri so zmogljivosti zgledne (188 km/h najvišje hitrosti, 9,9 sekunde do stotice), le pri nizkih vrtljajih začne motor ubogati, šele ko odločneje pritisnete stopalko za plin. Storite to brez oklevanja, saj se vam ne bo poznalo pri višjih stroških za gorivo. Poraba med našim druženjem je bila namreč nadvse sprejemljivih 6,3 litra, le večjo posodo za gorivo (sprejme 44 litrov) v prid večjemu dosegu bi si želeli. Njeno naravno okolje je sicer mesto, kjer se znajde kot riba v vodi, saj misijo iskanja parkirne luknje opravi z odliko tudi brez pomoči zadnjih senzorjev in kamere (doplačilo 622 evrov), se pa odlično znajde tudi na ovinkasti cesti, na kateri pridejo do izraza njene vozne lastnosti. In če smo pesniški: na cesto je prilepljena kot dojenček na mamine prsi.
Je idealen avto za par, saj je treba vzeti v zakup, da se zadaj sicer sedi solidno, a (pre)hitro zmanjka centimetrov za kolena in glavo, podobna je zgodba v sicer globokem prtljažniku z osnovnimi 309 litri, ki bo le stežka odigral vlogo tovorne mule. Če sta v avtu le dva, je zagato moč rešiti enostavno s preklopom zadnje klopi, ko nastane velika 1081-litrska odprtina, vredna svojega imena. V notranjosti je sodobna in klasična obenem. To prevedeno pomeni, da ob barvnem zaslonu na dotik, ki deluje brez težav, premore še stikala za nadzor klimatske naprave, podatke o radiu, različnih informacijah o avtu in tempomatu pa je moč dobiti tudi po stikalih na volanskem obroču. Žal testna corsa ni imela naprednega radarskega tempomata, običajni pa trenutnim zahtevam v prometu ni več kos. Razočarani smo bili tudi, da je na testnih trčenjih za varnost potnikov EuroNCAP prejela zgolj štiri zvezdice, kar si ne more šteti v ponos. Kljub temu je celoten paket vreden priporočila, cena 15.890 evrov pa je primerna. Če želite vozniško izkušnjo narediti še udobnejšo, pa doplačajte 1800 evrov za 8-stopenjski samodejni menjalnik, ki smo ga preizkusili v drugem modelu. Ne bo vam žal.