Rees pravi, da so v nerazvitih delih sveta svincu izpostavljeni predvsem mladoletni, in pri otrocih, mlajših od pet let, je tveganje, da bodo zaradi tega čutili posledice vse življenje, največje. Motnje pri učenju, poškodbe organov in v najslabšem primeru smrt, svari Rees, ter poudarja, da je svinec močan nevrotoksin, ki celo v majhnih količinah nepopravljivo poškoduje možgane, živčni sistem, pa tudi srce, pljuča in ledvice otrok. To poleg telesnih poškodb vodi tudi k zmanjšanju inteligence in učnim težavam. Otroci, izpostavljeni svincu, so običajno iz revnih družin. Ker imajo težave pri učenju, največkrat ne zaključijo šole, s čimer si zmanjšujejo poklicne možnosti. Tako bodo kot odrasli zaslužili manj in krog revščine se sklene. To vpliva na celotno družbo, opozarja Rees, še posebej v revnejših državah, kjer so možnosti izobraževanja in vzpona po družbenih lestvici že tako ali tako majhne. Kot enega nevarnejših virov zastrupitve Rees vidi recikliranje svinčevih akumulatorjev, ki jih večina razvitih držav še vedno odrine v tretji svet. Okoli 85 odstotkov svinca, uporabljenega za izdelavo novih akumulatorjev, ki jih vgradijo v avtomobile za evropski in ameriški trg, namreč izhaja iz recikliranega materiala. Ta pa se v nerazvitem svetu večinoma pridobiva v močno vprašljivih razmerah.