»Tu in sedaj vam dajem besedo, če mi zaupate predsedniški položaj, bom uporabljal to, kar je v nas najboljše, ne pa najslabše. Skupaj lahko in bomo premagali te čase teme v Ameriki,« je obljubil Biden, ki je že večkrat dejal, da gre pri letošnjih volitvah za reševanje ameriške duše.

Ameriške strankarske konvencije so skrbno načrtovano večdnevno dogajanje z enim samim ciljem – pritegniti največ volilnega telesa in se poenotiti tako, da bo zmaga na novembrskih predsedniških volitvah čim bolj verjetna. Tokratna demokratska je imela še dve posebnosti. Bila je prvič v zgodovini po sili razmer zaradi virusne pandemije virtualna z zgolj tehnično podporo v izbranem konvencijskem centru v Milwaukeeju in povsem poenotena v eno programsko točko – premagati Donalda Trumpa. S tem so na spletno konvencijsko govornico privabili tudi nekatere vidne republikance, med njimi bivšega guvernerja Ohia Johna Kasicha, sicer zagrizenega kritika Trumpa, odzval pa se je tudi nekdanji državni sekretar Colin Powell. Bidnovo premoščanje medstrankarskega brezna so na konvenciji predstavili tudi s posebnim videom o sodelovanju z republikanskim kolegom, a tudi političnim tekmecem, zdaj že pokojnim Johnom Mc Cainom pod naslovom »Neverjetno prijateljstvo«.

Obama najostreje proti Trumpu

Med štirimi konvencijskim dnevi gre posebno mesto minuli sredi, ne toliko zaradi potrditve Kamale Harris kot prve nebelopolte kandidatke za podpredsednico ZDA, saj je bila ta skupaj z njenim sprejetjem samo formalnost, ampak zaradi vseh nastopajočih. Če je bil ponedeljek z demokratičnim socialistom Bernijem Sandersom in mladimi demokrati namenjen odpravljanju razpok v stranki, ki so se izrazito pokazale pred štirimi leti ob nominaciji Hillary Clinton, je v torek prevladovalo nagovarjanje zmernega volilnega telesa v zrelejših letih. Sreda naj bi predstavila hrbtenico sodobne demokratske stranke, privlačne mladim volilcem, temnopoltim in Latinoameričanom ter ženskam. Barack Obama, ki je že spisal zgodovino preboja rasnih ovir, in Harrisova, ki to začenja, sta o rasni neenakosti spregovorila v na konvencijah redko slišanem načinu. »Bodimo si na jasnem, za rasizem ni cepiva,« je dejala Harrisova in zahtevala od demokratov, da takoj poprimejo za delo za Georgea Floyda (odmevno ubitega v policijskem nasilju) in vse druge žrtve diskriminacije. Obama pa je po do zdaj najostrejši kritiki Trumpa spodbudno spregovoril o protestnikih, ki so to poletje zavzeli ulice v uporu proti rasni neenakosti. Dejal jim je, da so »na mnoge načine izpolnili sanje države«. O svojem nasledniku pa je dejal: »Nikoli ni pokazal zanimanja za delo, za iskanje kompromisa, za uporabo položaja, da pomaga še komu drugemu razen sebi in prijateljem. Položaj je jemal kot resničnostni šov, ki ga lahko izkoristi za pozornost, po kateri hlepi.«

Sreda v znamenju demokratk

Obama je bil poleg senatorja Sherroda Browna edini govornik v sredo, ki je bila sicer v celoti zaupana vidnim demokratkam, ob glavni Harrisovi med drugim Hillary Clinton, senatorki Elizabeth Warren in predsednici predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi. Tudi njihova glavna tema je bil Trump, Clintonova pa je med drugim dejala, da ji ljudje štiri leta govorijo, da niso vedeli, kako nevaren je, in da jim je žal, ker niso volili. »Volite, kot da so od tega odvisna vaša življenja, ker dejansko so,« je pozivala zlasti temnopolte Američane, ki so ji s svojo vzdržanostjo leta 2016 preprečili postati prva ameriška predsednica.