Včeraj sta se ob številnih mednarodnih krizah in naraščanju števila novih okuženih (v Franciji včeraj 4500, v Nemčiji 1700, v Španiji 6700) srečala francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel. Prav zaradi njune sloge je bil julija izjemno uspešen vrh EU, ki je za reševanje gospodarske krize kot posledice pandemije s pomočjo skupnega zadolževanja namenil članicam EU 750 milijard evrov. Ta denar bo rešil zlasti Italijo.
Tudi o kriznih žariščih v svetu imata največkrat podobna mnenja. Največje razlike in nesoglasja med njima se pojavljajo zaradi sedanjega spora v jugovzhodnem Egejskem morju med Turčijo in Grčijo. Macron je namreč prejšnji teden poslal Grčiji na pomoč dve vojaški letali rafal, helikopterje in fregato, ker je ob grškem otoku Kastelorizo (ki pa leži le nekaj kilometrov od turške obale) turška raziskovalna ladja v spremstvu vojaških ladij iskala zemeljski plin, medtem ko je Merklova zahtevala pogajanja Ankare in Aten o pomorski meji.
O Belorusiji tudi s pogledom proti Moskvi
Merklova in Macron sta v Brégançonu veliko pozornosti namenila Belorusiji, pri kateri se želita podobno angažirati, kot sta se pri vzhodni Ukrajini, o kateri že več kot pet let potekajo skupna pogajanja Berlina, Pariza, Kijeva in Moskve. Kot v vzhodni Ukrajini, o kateri sta se zdaj prav tako pogovarjala, je tudi v Belorusiji rešitev problema odvisna predvsem od Vladimirja Putina. Sicer sta Macron in Merklova v torek, vsak posebej, po telefonu govorila z njim, da bi ga prepričala o nujnosti ponovnih volitev v Belorusiji in nacionalnega dialoga. Obljubljala sta mu, da Belorusija, tudi ko bo demokratična, ne bo zahtevala vstopa v EU ali celo v Nato. Putin se boji, da bi tako še Belorusija postala protiruska. Belorusi za zdaj na protestih res še niso proti Rusom in ne mahajo z zastavami EU. Toda v resnici je naivno pričakovati, da v demokraciji ne bodo spremenili svojega odnosa do EU in Nata ter do Rusije, ko bodo namreč videli, da se bolje živi na Poljskem in v Litvi kot v Rusiji. Vsekakor je Merklova bolj kot Macron popustljiva do Rusije, ker ima Nemčija – tudi zaradi plinovoda Severni tok 2 – več gospodarskih stikov z Rusijo kot Francija. V Parizu se bojijo poslabšanja odnosov z Rusijo zaradi zastrupitve Alekseja Navalnega, ki sta mu Macron in Merklova v Brégançonu ponudila zdravljenje v Franciji in Nemčiji. Poleg tega je Putin napotil vojsko na mejo z Belorusijo, Litvo in Poljsko pa obtožuje, da podpirata beloruske protestnike (na Poljskem in v Litvi je v resnici velik del beloruske opozicije).
Pomembna tema pogovorov v Brégançonu je bil tudi puč v Maliju, zaradi katerega je v Sahelu kaos še večji. Več kot 5000 francoskih vojakov se je letos v Maliju in sosednjih državah precej uspešno borilo proti islamskim teroristom. A Franciji in EU ni uspelo izuriti malijske vojske, ki jo spodkopavajo finančne malverzacije in korupcija. Macron že dolgo prepričuje članice EU, tudi Nemčijo, naj več pomagajo v Sahelu. Tamkajšnji islamski terorizem lahko namreč postane nevaren tudi za Evropo.
Merklova in Macron pa sta se pogovarjala tudi o odnosu EU do Kitajske in o tem, kakšna naj bo EU po brexitu, pa tudi o viziji Evrope kot vojaške sile, ki bi ustrezala njeni gospodarski moči.
