Svet okoli nas se je čez noč obrnil na glavo in korenito spremenil naše ustaljene delovne navade. Fleksibilnost pri organizaciji dela je bila že do zdaj ključni trend, ki se je prebijal v ospredje, zdaj pa je postala zakon. Tehnološke rešitve, ki so se do nedavna le počasi prebijale v ustaljene kadrovske procese, so čez noč postale nepogrešljivo orodje za premagovanje ovir. Naša platforma time&space že z imenom namiguje, da je namenjena upravljanju najbolj dragocenih virov podjetja – to je časa zaposlenih in prostora. Naše rešitve so se že pred precej leti preselile v mobilno in oblačno tehnologijo, vendar kupci niso imeli pravega povoda za prehod. Nova brezstična ekonomija pa zahteva upravljanje dela na daljavo, dela od doma in sposobnost, da investicijo obrnejo v strošek naročnine, in tako jim olajšamo likvidnostne težave. To so ključne prednosti, ki jih prinaša naša nagrajena platforma.
Špica International je dolgoletno sodelujoče podjetje v projektu Zlata nit. Kaj po vašem mnenju zaznamuje najboljše zaposlovalce?Menim, da je strast za dosego izzivalnega cilja tista, ki združuje sodelavce v najboljše ekipe. Včasih se sprašujem, kdo je pravzaprav zaposlovalec, je to res vodja oziroma direktor ali so to morda sodelavci, ki izberejo vodjo, da jih usmerja in spodbuja k skupnemu cilju. Vsekakor je naloga voditelja, da vzpostavi poslanstvo in okvir, v katerem lahko vsak sodelavec z dobro mero avtonomije išče poti do cilja in razvije svoj talent do odličnosti.
Kako ste se prilagodili novim razmeram, kaj od izbruha novega koronavirusa delate drugače?Omenil bi dve pozitivni spremembi. Pri prehodu naše informacijske rešitve time&space na Microsoftovo oblačno platformo azure sem si silno želel, da bi večino storitev pri implementaciji in šolanju opravili na daljavo, vendar se je vedno našel kak izgovor, da to ne gre. Zdaj, ko je nastopila ta nova realnost in zahteva po distanci, pa se je le izkazalo, da lahko vso storitev izpeljemo na daljavo. To je pomembna zmaga, ki izredno zmanjša kompleksnost in poveča stroškovno učinkovitost ter posledično našo konkurenčnost na trgu.
Osebno sem izpolnil svojo dolgoletno željo, da spet s kolesom krenem v službo in nazaj domov. Včasih, ko smo imeli špičaki še pisarne v središču mesta, je bilo vsakodnevno jutranje potovanje s kolesom skozi Tivoli in vožnja dveh otrok iz vrtca domov najlepši del dneva. Zdaj, ko iz Podutika kolesarim do Črnuč in nazaj, se mi zdi to kot prenovljeni privid, déjà vu.
Poleg metod za povečanje produktivnosti je zimzeleno vprašanje tudi, kakšen naj bo učinkovit in zgleden odnos med voditelji in kadroviki. Na kaj stavite v Špici?Tukaj nimamo bogatih izkušenj, saj bo dobro leto, odkar smo se v Špici okrepili tudi s sodelavko za razvoj talentov. V Špici zastopamo stališče, da je povečanje produktivnosti in učinkovitosti pomembno, vendar ima tudi neko svojo racionalno zgornjo mejo. Naše mnenje je, da lahko z digitalno preobrazbo poslovnih modelov podjetja odkrijemo prebojne priložnosti, ki jih omogočajo nove tehnologije. Pogosto kombinacija bogatih izkušenj starejše generacije in sveže agilno razmišljanje mlajše generacije, ki ni obremenjena z ustaljenimi okvirji, pripelje do takih novih področij. Ključno nalogo kadrovskega področja vidim kot razvoj procesov mentorskega prenosa znanja med generacijami in spodbujanje ambicij po vseživljenjskem samoizobraževanju in razvoju talentov.
Kako bodo tehnološke rešitve spreminjale koncept dela – kako vidite prihodnost dela? Bo več dela od doma, skrajšanega delovnega časa in dela na daljavo?Počasi, a zanesljivo dobiva kadrovsko področje drugačno obliko. Delo je vedno bolj projektno organizirano in se hitro prilagaja stalnim spremembam. Eno samo podjetje ni več vseživljenjska izkušnja. Majhno podjetje je danes vedno bolj podobno projektu izdelave hollywoodskega filma, kjer se najboljši talenti različnih področij zberejo, posnamejo film in ponovno razpadejo na posameznike v želji, da se združijo pri naslednjem projektu. To opažamo tudi pri naši aplikativni rešitvi www.myhours.com, ki se je poslužuje hitro naraščajoča množica svobodnjakov, še zlasti v ZDA. Svoje specifične storitve z visoko dodano vrednostjo ponujajo podjetjem, ki take storitve nujno občasno potrebujejo. Ure angažiranja v dosego rezultata so predmet oziroma vrednost, ki jo na naši platformi svobodnjaki in podjetja izmenjajo. Delo od doma in delo na daljavo, ki se je razmahnilo v tem zadnjem obdobju, je samo še pospešilo omenjeni proces.
Nekoč ste dejali, da poletne počitnice velja izkoristiti za »helikopterski« pogled na našo življenjsko pot in napolnjenje baterij za uspešno napredovanje proti ciljem. Kako ste izkoristili letošnje, ki se počasi iztekajo? Kakšne ambicije, uvide imate za jesen, zimo?Da, odmik od osredotočenega intenzivnega dela pri detajlih je ključnega pomena, saj pogosto šele hladen razmislek in pogled z distance prineseta inovativno iskro, ki nato vžge inovativni preblisk in požene nov krog intenzivnega globokega dela. Že včasih so se menda Slovenci poleti hodili hladit visoko v hribe in pozimi gret na morje. Letošnje poletje je bila to tudi moja počitniška taktika. Zdaj se že z polnimi baterijami vračam na igrišče. Čutim, da bo končnica zelo zanimiva. Treba bo igrati napadalno po celem igrišču, mož na moža, prsi na prsi, do zadnjega atoma energije.
Radi poudarite, da ima Slovenija priložnost, da se prebije in prilepi v vodilno skupino na področju inovativnega gospodarstva. Katera področja so najbolj plodna, v koga verjamete?Seveda kot inženir informatike stavim na IKT-panogo, ki tako na zahodu kot vzhodu podira vse rekorde na borzah tudi v teh negotovih časih. Evropa, stisnjena med Ameriko in Azijo, tu evidentno zaostaja. Verjamem, da si lahko Slovenci tukaj odrežemo pomemben kos pogače, seveda če si bomo zaupali in obdržali neuvrščenost. Investirati moramo v mlade in njihovo znanje, začenši z osnovno šolo, kjer bi predlagal, da revitaliziramo tehnični pouk in logiko, namesto da obremenjujemo male sive celice z obilico podatkov, ki so danes vsem dosegljivi na konici prstov. Naj za konec poudarjam, da ima Slovenija tri ključne prednosti, ki jih moramo izkoristiti: 1., majhnost je velika prednost, ki omogoča da agilno odvijugamo med okornimi velikani in se prvi izognemo nevarnostim ter zavijemo proti priložnostim; 2., stalne spremembe, ki smo jim bili priča in jih preživeli v balkanskem kotlu, so nas utrdile in pripravile na življenje v viharjih, ki smo jim vse bolj pogosto priča; 3., naša lokacija v srcu Evrope in hkrati na prelomnici med vzhodom in zahodom nam daje možnost, da nadaljujemo neuvrščeno tradicijo in podpremo evropsko politiko digitalne, a humane preobrazbe. To so prednosti, ki jih velja izkoristiti. Kdo pa jih bo, če ne mi, kdaj pa jih bomo, če ne zdaj?
