Kje je možen izhod?
Morda, pravim, morda v široki in novi napredni predvolilni koaliciji z novim vodstvom vseh naprednih strank, zaradi mene tudi kakšne nove. Tudi vseh naprednih asociacij, ali vsaj tistih, ki se imajo za pozitivne, pa spet ne mislim na razne strankarske VSO, temveč na npr. veteranske organizacije, na vsa strokovna društva (npr. novinarsko) in sploh vsa združenja ter posameznike, ki mislijo pozitivno, napredno in jim je blizu skrb za sodobno demokratično, socialno, pravično in pravno državo, humanistično družbo ter za usmerjenost v korekten odnos do narave in tehnološki ter drug razvoj sveta. Za mir v svetu, brez pošiljanja slovenskih vojakov čez mejo, razen pod modrimi čeladami OZN in še za marsikaj, za kar je vredno živeti in ustvarjati. Ne le usmerjenost v dobiček, potrošništvo, egoizem in narcisizem.
Ali so ti cilji, poti in izhodi možni in ali pomenijo nezaupanje državnim ustanovam? Na kratko, da. In to uresničljivi takoj! Ne s prelaganjem na poznejši čas. To velja tako za izvedbo volitev kot za številne druge probleme, ki težijo našo družbo oz. državo. Seveda tudi ne z nikakršnim ustvarjanjem vzporedne države oz. vzporednih ustanov oz. rušenjem le-teh, temveč s skupnimi prizadevanji vseh napredno mislečih. Morda pa le tudi brez kakšne izrazito nazadnjaške ustanove, ki se imenuje vrh RKC in pa vseh tistih, ki so že zdaj v 30 in več letih dokazali, da jim ni mar za sobivanje, temveč le zase.
Tudi protesti, ki se redno izvajajo ob petkih, so dokaz, da je ljudi možno in treba združiti, ne glede na določene osebnostne in druge razlike, npr. glede na veroizpoved itd., ter da ljudje vedo za svoje in skupne cilje. Morda bi pričakoval le še malo več subtilnega ravnanja in sposobnosti samoodrekanja vseh trenutnih strank oz. njihovih vodstev. Razen seveda ene ali dveh, ki izstopata in ki se ne bosta verjetno nikoli spremenili. Torej malo manj vezanosti na strankarske privilegije in na namišljen ugled v družbi. Tudi kakšen skupen dogovor in odstop vodstev bi pričakoval, saj nekateri stari kadri dokazano niso sposobni voditi družbe, nekateri mladi zadrti posnemovalci pa še manj.
Da se da doseči marsikaj pozitivnega, dokazujejo nekateri kulturni delavci in znani univerzitetni profesorji ter izobraženci, ki so stalnica in opora ljudem.
Ali je takšna predvolilna koalicija možna in realna? Spet na kratko, da. Seveda pa brez vse dosedanje kadrovske prtljage vseh. Zato naj pač ljudje in predvsem mladi prevzamejo pobudo in odgovornost za svojo prihodnost ter poseganje po zvezdah na nebu.
Miloš Šonc, Grosuplje