Humanitarne organizacije ob današnjem svetovnem dnevu humanitarnosti opozarjajo na pomen solidarnosti. »Humanitarnih kriz po svetu, še posebej v najrevnejših državah, je iz leta v leto več in se še poglabljajo. Na milijone ljudi trpi zaradi lakote in pomanjkanja drugih osnovnih dobrin, preganjanja in strahu pred izgubo življenja,« pravijo na Slovenskem karitasu. Caritas Europa pa izraža »globoko zaskrbljenost nad strašnimi stranskimi učinki, ki jih povzročajo gospodarske sankcije in enostranski omejevalni ukrepi za civilno in ranljivo prebivalstvo, ki se prebijajo skozi krize v regijah«.
Epidemija covid-19 je povzročila humanitarno krizo tudi v Sloveniji. »V veliko družinah se je socialna stabilnost nepredstavljivo zamajala. Korona je udarila po vseh slojih prebivalstva. Tisti, ki so že prej težko preživeli, so se znašli še v bistveno slabšem položaju, dodobra pa je zarezala tudi v socialno varnost srednjega sloja. Brezposelnost narašča, k nam pa prihajajo tudi ljudje, ki jih statistika ne zajame - najnižje plačani, brezposelni, samostojni podjetniki, kulturniki…, vsi tisti, ki skušajo preživeti, pa jim država vedno znova odtegne pomoč in možnost uveljavljanja pravic,« opozarja predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje Anita Ogulin. V primerjavi z enakim obdobjem lani so letos prejeli skoraj dvakrat več prošenj in podarili približno 150 odstotkov več pomoči v hrani in drugih materialnih dobrinah. Na zvezi pričakujejo ponoven porast prošenj jeseni, ko bodo "življenjski stroški narasli in bodo prisiljeni na naša vrata potrkati tudi tisti, ki so v toplih mesecih nekako še lahko preživeli«.
Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje ponujajo celostno podporo - od finančne, materialne, do psihosocialne, učne in pravne pomoči. Dodatno so omogočali internetno povezavo, pridobivali in delili računalnike in telefone, ki so jih potrebovali učenci in dijaki za učenje na daljavo, pomagali pri osvajanju učenja na daljavo, nudili varstvo na domu staršem, ki so morali delati, ob tem pa reševali številne stiske preko psihosocialne pomoči, saj se je močno povečalo tudi nasilje v družinah.
Pomoč prejelo več kot 120 tisoč oseb
Na Rdečem križu Slovenija (RKS) je lani prejelo različne oblike materialne pomoči okoli 119 tisoč oseb, med epidemijo pa so se jim pridružili še novi, pojasnjuje predsednica RKS Vesna Mikuž. V letošnjem aprilu, na vrhuncu epidemije, so razdelili tretjino več hrane več od lanskega mesečnega povprečje, ki je znašalo več kot 250 ton, do konca maja pa so prostovoljke in prostovoljci Rdečega križa opravili kar 192.000 ur prostovoljskega dela. Lani je sicer RKS razdelil več kot 3000 ton prehranskih in 175 ton higienskih pripomočkov ter več kot 441,5 ton oblačil.
Že pred potrditvijo prve okužbe s covidom-19 v Sloveniji so za vse zaposlene in prostovoljce opravili izobraževanje, ekipe prve pomoči Rdečega križa Slovenije pa so takoj po sprejemu uredbe o kontroli vstopa v državo 11. marca pričele meriti temperaturo pri potnikih na meji z Italijo in pozneje tudi z Avstrijo. Člani ekip prve pomoči so pomagali pri oskrbi varovancev v Domu starejših občanov Metlika, konec marca je bila aktivirana Enota za oskrbo bolnikov v mobilnem stacionariju, ki je skupaj s premično bolnišnico postavljen v Ljubljani v vojašnici Edvarda Peperka. Ekipa bolničarjev Rdečega križa Slovenije je pripravljena, da prične po potrebi skrbeti za izboljšanje zdravja obolelih, ki bi jih namestili sem, če bi število obolelih preseglo kapacitete ostalih bolnišnic.
Način razdeljevanja pomoči v humanitarnih centrih so spremenili tako, da kar najbolje skrbijo za varnost in zdravje ljudi, ki pomoč prejemajo in prostovoljcev, ki pri tem sodelujejo. Osebam brez svojcev, prijateljev in sosedov, ki same niso zmogle naročati prek spleta ali prevzeti pomoči, pa so prostovoljci po predhodnem dogovoru prinesli pomoč na dom. Največkrat je šlo za starejše, invalidne ali obolele, ki so potrebovali zdravila iz lekarne, živila iz trgovine, nekateri so ostali brez ogrevanja… Na RKS so ves čas zagotavljali tudi nujne potrebe po krvi; krvodajalcev, katerim zaradi varnosti pošiljajo vabila prejeli prek SMS sporočil ali z osebnim vabilom na dom, je bilo v času epidemije več kot 18 tisoč.
Za okrepitev informacijsko komunikacijskih kompetenc starejših razvijajo e-učenje. Med svojim delom v domovih starejših so se njihovi prostovoljci namreč prepričali, kako zelo pomembni za dobro počutje so stiki z domačimi, pa čeprav potekajo preko spleta.
Velik davek na duševnosti prebivalstva
Humanitarne organizacije so bojijo socialnih posledic vse bolj verjetnega novega vala epidemije, ki ga je pričakovati jeseni. Na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje menijo, da bi morala vlada ob morebitni zaostritvi ukrepov vsem upravičencem do subvencij to nemudoma nadomestiti z enakim zneskom dodatne socialne pomoci. Prav tako je treba omogočiti boljšo dostopnost do strokovnih delavcev, pospešiti sprejemanje vlog, izdajo odločb in izplačil pomoči. »Ko je stiska, mora biti pomoč hitra, sicer se stiska še poglobi,« opozarja Ogulinova.
Na RKS ugotavljajo, da je epidemija terjala velik davek tudi na duševni ravni prebivalstva. »Mnogi občutijo stisko v obliki strahu, nezaupanja, nestrpnosti, obupa, občutka nemoči, praznine ali osamljenosti. Vemo, da se lahko med kriznimi situacijami podvoji število duševnih motenj med prebivalstvom. Vemo tudi, da imajo lahko te skrite rane dolgoročne posledice za posameznike, njihove družine, lokalne skupnosti in na celotno družbo. Te hude rane so večkrat prezrte, zato je zelo pomembna skrb za ponovno izgradnjo življenj po krizni situaciji. Zgodnje nudenje psihološke podpore v različnih kriznih situacijah lahko prepreči nadaljnje trpljenje, stisko in negativne strategije soočanja s težavami ter prispeva k boljšemu fizičnemu zdravju, daljši življenjski dobi in odpornosti,« je povedala predsednica RKS Vesna Mikuž in spomnila, da je območno združenje RKS Ljubljana v sodelovanju s Slovensko krovno zvezo za psihoterapijo uvedlo posebno telefonsko številko za brezplačno psihosocialno podporo, ki jo nameravajo še nadgraditi in okrepiti.