Kritika koncerta: Kratek dotik dive v deževnem večeru na trgu
Obstaja velika razlika med poročilom s koncerta in kritičnim zapisom o istem dogodku. Toda zdi se, da bi bili ob letošnjih kulturnih dogodkih najbrž lahko srečni, da sploh so. Še posebej, ko svoj lonček doda še narava s svojimi temnimi oblaki. Tako bi lahko zapis o najbrž najbolj pričakovanem koncertu leta, koncertu opernih arij zakonskega para Ane Netrebko in Jusifa Ejvazova, oblikovali tudi kot poročilo o mokrih stolih, dežnih kapljah, kilometrih papirnatih brisač, pomešanih z visokimi petami, golimi hrbti obiskovalk v mrzli noči in PVC-anoraki. Pa o striktno ločenih in redko posejanih sedežih ter razkužilih ter o nadrenjanem občinstvu onstran ograje. Potem je tu še vprašanje ozvočenja, ki se mi je zdelo boljše kot prejšnja leta, kar je sicer moč pripisati sedežu precej blizu odra, toda še vedno so bili basi preveč prezentni in pevska glasova pomaknjena preveč v ospredje. Če se torej osredotočim na glasbo in specifični žanr koncerta opernih arij, ta ni nič drugega kot destilat najbolj zlajnanih popevk, kar seveda ni spodbuda za obisk opere, ampak prej zbuja lažne obete o operi, kjer ni samo zapomljiva, strastna melodija, temveč predvsem dramatičnost, zmožnost označevanja karakterjev.
Ani Netrebkovi se glas spreminja, kar je logično; vse bolj ji temni, postaja primeren za dramatične razpone. (Foto: Luka Cjuha)
V tokratnem nizu arij in uvertur ni bilo nič presenetljivega, še več, s sporedom koncerta tenorista Jonasa Kaufmanna, ki bo v Ljubljano prišel konec meseca, je bil ...
V znamenju stoletnice priključitve mariborske opere tamkajšnjemu gledališču je zaživel prvi del nove opere Marpurgi, ki je nastala v sodelovanju med...