Ameriško ministrstvo za pravosodje je prejšnji petek objavilo, da so ZDA zaplenile 1,1 milijona sodov nafte oziroma bencina in dizelskega goriva na poti v Venezuelo, kjer že več mesecev vlada hudo pomanjkanje vseh vrst naftnih derivatov. Gorivo, ki so ga prevažali štirje tankerji, naj bi bilo iz iranskih rafinerij namenjeno Venezueli. S tem so kršili sankcije, ki jih je uvedla ameriška administracija proti Iranu in Venezueli s ciljem preprečiti izvoz nafte iz teh držav in jima odvzeti glavni vir dohodkov ter državi prisiliti, da bi spremenile vlado. Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Beli hiši povedal, da je Iranu prepovedano pošiljanje nafte v Venezuelo in da je zasežen tovor naftnih derivatov zdaj na poti ali pa je morda že prispel v Houston (Teksas), ki je glavno ameriško središče za trgovanje s temi produkti.
Vrsta neodgovorjenih vprašanj
Odredba o zasegu »pošiljke goriva večmilijonske vrednosti« za Venezuelo, ki so ga prevažali tankerji Bella, Bering, Pandi in Luna, je bila izdana na zahtevo ameriškega zveznega tožilstva. Vložilo jo je julija letos, ker je po njihovih podatkih pošiljko organiziral iranski poslovnež Mahmud Madanipur, menda tesno povezan z iransko revolucionarno gardo, ki velja v ZDA za teroristično organizacijo. Madanipur naj bi deloval v imenu podjetja Mobin International Ltd., z njegovimi bančnimi računi pa naj bi bila povezana omenjena organizacija. Zgodba o »uspešni prekinitvi dobave goriva Venezueli iz Irana«, kot jo je predstavila Trumpova administracija, ima precej lukenj oziroma nepojasnjenih vprašanj. Ameriško ministrstvo ni navedlo niti, kako so to izvedli, niti kdaj in kje so tovor zaplenili, ali v Sredozemskem morju ali v Omanskem zalivu ali kje drugje.
Omenjeni štirje tankerji sicer plujejo pod liberijsko zastavo in so v lasti grškega podjetja za mednarodne pomorske prevoze in storitve v pomorskem prometu Vienna LTA in Palermo SA. Po poročanju časnika The Wall Street Journal so domnevno odpluli iz Irana skupaj s še drugimi petimi iranskimi tankerji v spremstvu iranske pomorske obveščevalne ladje. Časnik navaja, da so se štirje tankerji, potem ko so ameriški predstavniki stopili v stik z njihovim grškim lastnikom, ločili od ostale flote in se preusmerili v ameriško pristanišče. Agencija Reuters je pozneje poročala, da je bil njihov tovor prečrpan na druge ladje za prevoz v ZDA, tankerje pa so zatem izpustili. To pomeni, da je bil zaplenjen le tovor, plovila pa ne. Reuters dodaja, da po navedbah ameriških pravnih virov pošiljk ni mogoče zaseči, dokler niso v ameriških teritorialnih vodah. Vse to je v nasprotju s Trumpovimi trditvami, češ »zasegli smo štiri ladje in jih poslali v Houston«.
Maduro še brez komentarja
Iranski veleposlanik v Caracasu Hojat Soltani je zanikal, da bi imel Iran kar koli opraviti s tem in da ni šlo niti za iranske tankerje niti za lastništvo njihovega tovora. Dodal je še: »Gre za še eno laž in dejanje psihološke vojne ameriškega propagandnega stroja […] Trump ne more nadoknaditi ponižanja in poraza, ki ga doživlja pred Iranom, z lažno propagando«. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro pa, ki se vselej glasno odzove na dejanja Washingtona proti Venezueli, ali kdor koli iz njegove vlade do zdaj te zaplembe ni komentiral ali omenjal. Verjetno zato, da ne bi napeljevali vode na Trampov propagandni mlin, ki bo venezuelsko krizo in nasprotovanje iranskemu režimu verjetno uporabil v svoji volilni kampanji.
