Družba Bisnode je med koronakrizo, ki je povzročila drastičen in nepričakovan upad naročil podjetjem, razvila novo orodje za pomoč podjetnikom in menedžerjem. Ponuja jim informacijo, koliko časa preživijo ob padcu prodaje oziroma denarnih pritokov, in pomaga rešiti vitalno vprašanje, kako dolgo lahko zdržijo z likvidnostnimi rezervami v razmerah, ko je prodaja na trgu popolnoma onemogočena, kot so to izkusile nekatere panoge, na primer gostinska, kozmetična, frizerska in še katera.
Novi kazalnik: čas preživetja
Za stresne razmere uporaben kazalnik čas preživetja (angl. Time-to-wall/TTW) podjetju pomaga prepoznati kupce z manjšo zalogo likvidnih sredstev, zaradi česar ti prejetih računov ne bodo mogli plačati v razumnem času. »Kazalnik nam pove, koliko dni lahko podjetje nemoteno poravnava zapadle obveznosti s pomočjo denarja in denarnih ustreznikov na zalogi, če je prodaja na trgu onemogočena – na primer zaradi državnih ukrepov, kot se je to zgodilo spomladi v prvem valu koronavirusa. Vrednost te metrike je izračunana ob predpostavki, da se pri poslovanju podjetja zmanjšajo samo obseg prodaje ter stroški surovin in materialov,« pojasnjuje dr. Srečko Devjak, svetovalec podjetjem in poslovni analitik v družbi Bisnode.
»Po preklicu epidemije v Sloveniji se je začel val insolvenčnih postopkov, ki so bili z zakonom v času epidemije zadržani. To nam omogoča preverjanje v praksi, kolikšno uporabno vrednost imajo rezultati TTW. V ta namen smo zbrali podatke o podjetjih, ki so šla v stečaj ali prisilno poravnavo po preklicu epidemije, in pogledali, kolikšen TTW smo za ta podjetja izračunali pred razglasitvijo epidemije. Ugotovili smo, da je imelo kar 91 odstotkov podjetij TTW manjši kot 30 dni, kar pomeni, da smo jim vnaprej uspešno napovedali likvidnostne težave. Za mejo smo vzeli 30 dni, ker je toliko časa minilo od razglasitve epidemije do sprejetja prvega paketa ukrepov za omilitev njenih posledic. V tem časovnem oknu so bila podjetja pri poravnavanju tekočih obveznosti prisiljena uporabljati lastna sredstva, zato so bila prepuščena samim sebi.«
Najhuje v prometu in skladiščenju
Podatki kažejo, da imajo najkrajši ocenjeni čas preživetja podjetja, ki delujejo v dejavnosti prometa in skladiščenja. Povprečni čas preživetja podjetij v panogi H – promet in skladiščenje je bil 42 dni, v panogi O – dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 45 dni, v panogah E – oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, I – gostinstvo ter N – druge raznovrstne poslovne dejavnosti pa je bil 52 dni. Najmanj so prizadete panoge D, L in Q. Povprečni čas preživetja v panogi D – oskrba z električno energijo, plinom in paro je bil 87 dni, v panogah L – poslovanje z nepremičninami ter Q – zdravstvo in socialno varstvo pa 79 dni.
Poslovni partnerji s kratkim časom preživetja zahtevajo prioritetno obravnavo, tako pri izterjavi morebitnih zapadlih in še ne plačanih računov kakor tudi pri odločitvi o zagotavljanju pogodbeno dogovorjenih izdelkov ali storitev v bližnji prihodnosti. Podjetja, ki jim grozi nelikvidnost, morda ne bodo mogla poravnavati računov za prodane izdelke ali opravljene storitve, zato je nadaljnja prodaja izdelkov ali storitev takšnemu podjetju tvegana. Prej ko podjetje prepozna svoje kupce z likvidnostnimi težavami na obzorju, prej lahko začne izvajati aktivnosti, s katerimi bo doseglo unovčenje vseh odprtih terjatev do takih kupcev. rš
