Kot je povedal Zore, so se danes na Brezjah pri Mariji Pomagaj, kamor že 200 let romajo slovenski kristjani, zbrali zato, da bi se "zahvalili za Božjo pomoč, ki so je deležni po Mariji in da bi po Mariji Pomagaj Očetu izročili svoje prošnje in potrebe vsakdanjega življenja." V preostali pridigi pa se je Zore osredotočil na Rodetovo 60-letnico duhovniške službe.

Splavi in ateizem v šolah med »nevarnostmi slovenskemu narodu«

Spomnil je, da je v preteklosti tudi Rode kot ljubljanski nadškof večkrat ob velikem šmarnu nagovoril vernike na Brezjah. Pri tem je skrb za usodo naroda izražal na različne načine. Opozarjal je na "nevarnosti, ki grozijo narodu zaradi nizke rodnosti, samomorov in splavov, mamil in alkoholizma ter na šolo, ki ateizira, namesto da bi vzgajala za vrednote - vse to pa z željo po moralni prenovi in normalnih odnosih med Cerkvijo in državo".

"V spominu vernih in nevernih so bili govori, ki sem jih imel v tistih letih v narodnem Marijinem svetišču, jasni in odločni, nekateri so rekli, da so ostri," je po današnji maši povedal Rode in spomnil, da so bile reakcije medijev silovite. "Očitali so mi, da vnašam razdor v slovenski prostor, da sejem sovraštvo do drugače mislečih in podobno," je dejal.

"Niso razumeli ali niso hoteli razumeti, da nisem govoril iz potrebe po protagonizmu ali iz želje po oblasti, ampak iz notranje nuje, kot pastir, ki je pred Bogom odgovoren za svojo čredo, prepričan, da je tu v igri njegova večna usoda. Tega neverni seveda niso mogli doumeti. Razumeli pa so me verniki in duhovniki, ki so jih boleli napadi na pastirja," je poudaril.

Ponižanja je vzel kot križ, ki ga mora nositi, če hoče hoditi za Gospodom po ozki poti. "Samo sprejemanje križa vodi k odrešenju. Taka je logika evangelija. Te pa ne razumejo vsi. Raje živijo v lagodnem miru in v nezahtevni letargiji, ki ne terja naporov in ne prenese jasne besede. Raje imajo hlapčevski molk in idejno meglo," je izpostavil.

Pohvala dejanjem sprave v letošnjem letu

Leta 2004 je papež Rodeta poklical v Rim in odtlej Rode ni neposredno vplival na dogajanje v Sloveniji. "Spremljalo pa me je, kot etično čutečega Slovenca, breme naše pretekle zgodovine in želja po spravi," je dejal in dodal, da je potreba po spravi z leti vse močneje prodirala v slovensko zavest. Ob tem je pohvalil dejanja sprave v letošnjem letu. "Zbliževanje med vsemi, ki v srcu dobro mislijo, lahko steče, sprava je mogoča. Po 150 letih zopet lahko sanjamo o zedinjeni Sloveniji," je sklenil.

Na Brezjah so danes obeležili tudi 20. obletnico imenovanja Brezij za Slovensko Marijino narodno svetišče. Rode je tedaj dejal, da so Brezje postale srce Slovenije: "Milostni kraj, kamor se bodo v prihodnjih stoletjih zgrinjale množice vernih Slovencev iz vseh krajev naše dežele. Kraj gorečih prošenj in zahvale. Kraj upanja in krščanskega poguma. Kraj, kjer se bo utrjevala naša narodna zavest in se bo krepil državniški čut. Kraj radodarne odprtosti za življenje in smelega gledanja v prihodnost. Kraj vseslovenskega bratstva in sprave."

Manj obiskovalcev kot prejšnja leta

Kljub epidemiološki situaciji je tudi danes osrednji maši na Brezjah, ki je kot običajno potekala na prostem, prisluhnilo okoli 3000 ljudi, ki so se razporedili po prostoru pred baziliko Marije Pomagaj in v parku ob baziliki ter v Parku miru, kjer je bilo poskrbljeno za ozvočenje. Ljudi je bilo sicer manj kot lani, ko so jih na osrednji maši našteli več kot 5000.

Na Brezjah, kjer na veliki šmaren obiskovalce pričakujejo ves dan, so v skladu z navodili Slovenske škofovske konference uvedli več ukrepov za preprečevanje širjenja okužb. Na trgu so omejili število stolov in jih namestili na ustrezno razdaljo. Udeležence so pozvali, naj tudi vsak sam poskrbi za varno razdaljo. Ob vstopu v baziliko sta obvezna tudi uporaba mask in razkuževanje rok.