Saj se še spomnite, kako je Jelko Kacin v torek nasmejan in zagorel v tribarvni polo majici znova zavzel svoje običajno mesto uradnega govorca na novinarski konferenci o stanju glede covid-19? A če se je slovenskemu vladnemu govorcu zaradi spomina na poletje smejalo, Hrvatom zaradi odtisa pandemije koronavirusa na turistično sezono že dolgo ni več do smeha. Grozijo jim milijardne izgube, opozarja tamkajšnji turistični sektor. Ne pomaga torej, da je Kacin le dan zatem zvečer v oddaji 24 ur na POP TV kritično komentiral razmere na Hrvaškem, kjer so v četrtek poročali o rekordnih 180 okužbah, danes pa že o več kot 200 primerih. Naša južna soseda bi se lahko zaradi tega hitro znašla na rdečem seznamu, kar bi pomenilo, da bi morali tisti, ki bi se vrnili s počitnic na Hrvaškem, v obvezno 14-dnevno karanteno.
Turistična katastrofa
»Kacin trdi, kako turisti ne zaupajo v naš zdravstveni sistem, ampak on očitno ni med njimi, saj je prejšnji vikend dopustoval na Krku,« medtem danes pišejo pri Jutarnjem listu, kjer so slovenskem vladnemu govorcu in turističnim razmeram namenili naslovnico in tristranski članek. Očitajo mu, da je s poostrenimi ukrepi za turiste povratnike s Hrvaške zagrozil le nekaj dni zatem, ko se je »okopan in zagorel vrnil s Kvarnerja«, pri čemer senzacionalistično prilagajo fotografijo Kacinove vile, ki stoji v naselju Klimno na Krku. Hrvaški novinarji niso pozabili omeniti kvadrature in vrednosti zemljišča, danes pa so ga za nameček fotografi »brezskrbnega in v kopalnih hlačkah« ujeli na dvorišču vile na Krku, ko je čistil bazen. Ali Kacinova promptna čistilna akcija že naznanja konec sezone, se verjetno sprašujejo sosedje.
»Medtem ko Slovenci zaenkrat samo grozijo, so Italijani že spremenili režim za vse potnike, ki se vračajo s Hrvaške v Italijo,« nato Jutarnji list vendarle preide k bolj verodostojnemu slikanju problema. Ugotavljajo, da imajo zdravstveni strokovnjaki in epidemiološka slika vendar več besede kot uradni govorci. V Italiji je bilo tako po nareku stroke že uvedeno obvezno testiranje za covid-19, ki ga lahko turisti opravijo v roku 72 ur pred prečkanjem meje ali pa se morajo po prihodu v roku 48 ur zglasiti v bližnjem zdravstvenem domu, kjer nato opravijo testiranje. Hrvati poročajo še, kako so pred tem Finci za potnike s Hrvaške že uvedli, Nizozemci pa le priporočili dvotedensko karanteno. Kar pa je bilo očitno dovolj, da so številni »spakirali in pobegnili domov«, ugotavljajo pri Jutarnjem.
Po izračunih Hrvaške turistične skupnosti bo samo odsotnost turistov iz dežele tulipanov in ravnin hrvaško gospodarstvo stala okroglih 100 milijonov evrov. »A kaj se bo šele zgodilo po tem, ko so ukrepe zaostrili Italijani in jih bodo 'Bog ne daj' še Slovenci,« se sprašujejo Hrvati, ki navajajo, da trenutno na Hrvaškem letuje približno 120.000 Slovencev, pri čemer jih ima veliko na Jadranu tudi nepremičnino. Saj veste, kot tudi Jelko Kacin, kar pa naši sosedje vidijo kot upanje, da do serijskega vročanja karantenskih odločb za slovenske turiste ob vrnitvi domov vendarle ne bo prišlo.
Dvom v hrvaške uradne številke
»Turisti ne zaupajo hrvaškemu zdravstvenemu sistemu. Ko se pojavijo težave, večinoma počakajo, da se jim izteče turistični aranžma, ko pa nato pridejo domov, se takoj testirajo in virus ne le prinesejo, ampak se bolezen že razvije. Za Hrvaško ta problem ne obstaja, ker ga izvažajo, ampak to je v evropskih dimenzijah velik problem. To bo gotovo imelo posledice za hrvaški turizem v prihodnje,« je bil sicer v sredo zvečer na POP-u kritičen Kacin, kar je dalo hrvaškim novinarjem povod za to, da so v javnosti našli grešnega kozla za poslabšane razmere. Danes recimo sosedje, kot omenjeno, beležijo prek 200 okužb, pri čemer je Avstrija zaradi naraščanja okužb že pozvala državljane, naj se nujno vrnejo s Hrvaške
Spomnimo tudi, da so se Hrvatje že pred tem znašli na udaru nemških in avstrijskih medijev, ki so podvomili o uradnih hrvaških številkah o novih okužbah. Kacin je na vprašanje, ali Slovenija tem številkam verjame, odvrnil: »Slovenija lahko hrvaškim številkam prišteje naš uvoz iz Hrvaške in potem so te številke veliko večje.« Kot bistveno je izpostavil, da je število hrvaških testov relativno nizko. Pri sosedih so doslej opravili nekaj več kot 132.000 testov, pri nas 138.000. Hrvaški notranji minister Davor Božinović je za medije zatrdil, da nimajo vse hrvaške županije enake epidemiološke slike. »V istrski in primorsko-goranski županiji, kjer je največ turistov iz Avstrije, Nemčije in Slovenije, je epidemiološka slika dobra,« je zatrdil Božinović. Znova je zavrnil obtožbe v avstrijskih medijih, da na Hrvaškem ponarejajo podatke o novookuženih.
»To bi bil resnično velikanski problem za domači turizem, ampak poglejte, razumeti moramo, da države naših oddajnih tržišč niso srečne, ker njihovi državljani trošijo denar pri nas, zaradi česar moramo poskrbeti, da jim ne dajemo nadaljnjih povodov za takšne izjave. Ne vem, na kaj se čaka, vsi namreč vemo, kje so žarišča, in menim, da ni pametno žrtvovati turistične sezone zaradi nekaj porok in dveh ali treh odprtih nočnih klubov,« pa je glede situacije dejal vodja Hrvaške turistične skupnosti Veljko Ostojić. »Pred nami je še najmanj mesec in pol sezone, v tem obdobju moramo delati zelo dobro, bolje od konkurence, zaradi česar so potrebne pogumne odločitve o zaprtju posameznih objektov. V nasprotnem primeru bo turistični sektor izgubil milijarde evrov,« je še ocenil nekdanji hrvaški minister za turizem.
Žarišča nočni klubi in množične zabave
Analiza Nacionalnega inštituta za javno zdravje je sicer glede okuženih, ki so v zadnjih šestih tednih prišli s Hrvaške, pokazala, da je več kot polovica okuženih v starostni skupini 15–24 let, če dodamo starostno skupino 25–34 let pa se približamo 60-odstotnemu deležu. Ti podatki potrjujejo, da se okužbe najbolj širijo med mladimi, ki se najpogosteje udeležujejo zabav. »To, kar mene žalosti, je, da bo Hrvaška spreminjala zakon o nalezljivih boleznih, a šele po 20. avgustu,« je dejal Kacin. S tem bodo dobili pooblastila, da zaprejo tudi posamezne diskoteke in nočne lokale, ki se ne držijo pravil, a preden bo to objavljeno v uradnem listu, torej, da se bodo ukrepi dejansko lahko začeli izvajati, bo sezone dopustov že konec, meni Kacin in glede odločitve hrvaške vlade pristavlja: »To je zgodba, ki močno zamuja, to ne more prispevati k državotvornem početju.«
Podobno kot pri nas in v Avstriji tudi na Hrvaškem ugotavljajo, da je glavnina novookuženih mlajših od 35 let. Jasno je, da k širjenju okužb veliko pripomore veseljačenje na zabavah na plažah in v nočnih klubih, zato Hrvati razmišljajo o tem, da bi delovanje nočnih klubov omejili, in sicer bi ti lahko obratovali zgolj do polnoči. Priporočilom sledijo tudi hrvaški epidemiologi, ki čedalje bolj odkrito opozarjajo, naj se dopustniki ob vrnitvi domov izogibajo stikom s starejšimi in kroničnimi bolniki, za nočne klube pa so pripravili nova priporočila. To naj bi države odvrnilo od namere, da Hrvaško umaknejo s seznama varnih držav. Kacin je medtem morebitno uvrstitev Hrvaške na rdeči seznam pospremil z enostavnim odgovorom: »To bodo morale povedati številke,« je dejal in pripomnil, da vseskozi budno spremljajo epidemiološko situacijo pri naših južnih sosedih.
