Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da z izvršnim ukazom ameriškim podjetjem z 20. septembrom prepove poslovanje z lastnikom izjemno priljubljene platforme za deljenje zabavnih videoposnetkov tiktok, kitajskim ByteDanceom, še naprej razburja. Trumpova trgovinska vojna s Kitajsko je sicer že lani zaradi varnostnih pomislekov privedla do prepovedi poslovanja s Huaweijem in ZTE, vendar je tokratni ukrep vseeno nekoliko bolj nenavaden.
Prepoved sodelovanja s Huaweijem in ZTE se navezuje na gradnjo ključne infrastrukture za omrežja 5G. Gre za področje, s katerim se države že sicer bolj aktivno ukvarjajo. Pri prepovedi delovanja tiktoka gre nasprotno za ukrep zoper potrošniško aplikacijo, pri kakršnih v ZDA doslej ni bilo velikega interesa za ukrepanje. Praviloma se je v tem primeru sklicevalo na pravico potrošnikov, da sami odločajo, kaj je prav za njih in komu so pripravljeni zaupati osebne podatke ter v kolikšni meri. Tako denimo ni bilo govora o prepovedi poslovanja s Facebookom, ko so podjetja, kot je Cambridge Analytica, zlorabljala pomanjkljivo skrb tega omrežja za zasebnost uporabnikov, ki v tem konkretnem primeru niti niso privolili v deljenje podatkov s tem britanskim analitskim podjetjem. Podobno ni bilo z ameriške strani nikdar zaznati interesa, da bi Apple ali Google pozvali na odgovornost, kadar se v njihovih spletnih trgovinah aplikacij znajdejo zlonamerne aplikacije, ki uporabnikom kradejo podatke ali povzročajo druge nevšečnosti, tudi kadar gre za aplikacije, ki so jih izdelale hekerske skupine, povezane z drugimi državami. Tudi v tem primeru se je stvari pretežno prepuščalo nevidni roki svobodnega trga. Strožja varnostna pravila in pregledi aplikacij pred objavo v trgovinah zato sledijo predvsem povečani skrbi potrošnikov.
Pomoč Facebooku?
Slabo luč na Trumpovo prepoved mečejo tudi druge okoliščine. Uporabniki tiktoka so z viralno kampanjo ponagajali ameriškemu predsedniku ter zakrivili slab obisk njegovega zborovanja v Tulsi julija letos. Nekateri namigujejo, da gre pri potezi torej za osebno maščevanje. Zelo glasni so tudi očitki, da gre za protekcionizem. Facebook kot največje družbeno omrežje trenutno premore okoli 1,79 milijarde aktivnih dnevnih uporabnikov, snapchat jih premore 203 milijone, twitter pa vsega 186 milijonov. Tiktok je z 800 milijoni uporabnikov ta hip največji konkurent facebooku, na dolgi rok pa mu je nevaren predvsem, ker mu uspeva nagovarjati mlajšo generacijo, ki jo facebook očitno zanima vse manj. Očitke o protekcionizmu podpira še dejstvo, da Facebook s svojim omrežjem instagram ta hip ravno pripravlja ponaredek tiktoka. Gre za podobno potezo, s katero je Facebook že pristrigel peruti nekoč največjemu konkurentu Snapchatu.
Sejanje nezaupanja v tiktok in celo prepoved njegovega delovanja bi torej šla na roke Facebooku in njegovim naporom, da ponovno pritegne svetovno mladino. Najslabšo luč pa nedvomno meče izsiljevalska zahteva, da ByteDance svojo izjemno uspešno aplikacijo oziroma vsaj njen ameriški del proda ameriškemu podjetju ali pa sledi prepoved poslovanja. Gre za scenarij izgube v vsakem primeru, pri čemer se v primeru prodaje lahko zadovolji vsaj s tolažilno nagrado kupnine. Ta bi lahko znašala tudi 50 milijard dolarjev, kot glavni kandidat za nakup pa se že nekaj časa omenja Microsoft. Podjetje ima omejene izkušnje z družbenimi omrežji, je izrazito naravnano na poslovni svet in ne blesti pri nagovarjanju mladih. Pred nakupom tiktoka je med drugim posvaril tudi ustanovitelj Microsofta Bill Gates, ki pravi, da bi Microsoft z nakupom znal spiti strup.
Omejevanje dosega grdih uporabnikov
Vrvež okoli napovedane prepovedi spremlja tudi okrepljeno zanimanje za ravnanje ByteDancea. Wall Street Journal je tako minuli torek razkril nespoštovanje pravil poslovanja v Applovi in Googlovi spletni trgovini. Pri ameriškem časopisu pišejo, da je podjetje 18 mesecev nedovoljeno zbiralo uporabniške naslove MAC (media access control). Gre za oznake, s katerimi je mogoče identificirati posamezne naprave, koristne pa so tako za oglaševalce kot bolj invazivne oblike sledenja. Ameriški žvižgač Edward Snowden je leta 2013 denimo razkril, da ameriška Nacionalna varnostna agencija (NSA) s pomočjo naslovov MAC spremlja gibanje posameznikov. Apple in Google sta aplikacijam v svojih spletnih trgovinah dostop do naslovov MAC prepovedala že leta 2015. Tiktok, ki je začel delovati leta 2016, je po poročanju Wall Street Journala naslove prenehal zbirati šele po pritiskih Washingtona novembra 2018. Pri kršitvi tiktok ni bil osamljen. Googlovo prepoved je denimo uspelo zaobiti še okoli 350 drugim aplikacijam. Praviloma za namene ciljanega oglaševanja.
To niso edine odkrite sporne prakse podjetja. Že pred meseci je portal The Intercept prejel navodila za moderatorje tiktokovih vsebin, kjer so zapisani čudaški napotki, naj zmanjšajo doseg uporabnikov, ki se zdijo revni, grdi ali s posebnimi potrebami. Cenzura političnega govora, ki gre na škodo Kitajski, pa je že dolgo znana. Ta teden so pri istem portalu razkrili še nekatere podatke, ki jih Tiktok deli z oblastmi. Ne s kitajskimi, temveč z ameriškimi. Med drugim je oblastem predal IP-naslove nekaterih uporabnikov, podatke o napravah, ki so jih uporabili za odprtje tiktok računa, telefonske številke ter identifikacijske številke računov na instagramu, facebooku ali googlu. Do slednjih je Tiktok prišel, če so uporabniki račun ustvarili s pomočjo z računa ene od omenjenih storitev. Čeprav je seznam kar obsežen, strokovnjaki opozarjajo, da v resnici ni bistveno daljši od seznamov podatkov, ki jih z oblastmi in organi pregona redno delijo Facebook, Google in druga spletna podjetja. Kar pripelje do sklepa, da nas za zasebnost potrošnikov ne bi smelo skrbeti zgolj v primeru tiktoka, temveč vseh družbenih omrežij in podjetij, ki se preživljajo z zbiranjem, obdelavo in prodajo oziroma deljenjem naših podatkov.
