S sankcijami proti Rusiji in njeni energetiki (Severni tok 2) ter Kitajski in njenim tehnološkim podjetjem (Huawei) poskušajo svoja podjetja ohraniti nad vodo, »partnerje« v EU in po svetu pa v energetski in tehnološki odvisnosti. Namen te politike je tako prosojen, da ga je treba prikrivati celo z bilateralnimi izjavami z žepnimi državicami. Najbrž je podpis izjave pogoj za foto termin z ameriškim ministrom. Večina evropskih držav se vendarle še ni spustila tako nizko. Tudi nevtralna Avstrija, ki jo bo Pompeo te dni prav tako obiskal, k izjavi ne bo pristopila.
Izjava »o kibernetski varnosti« ni prva takšna izjava, ki jo bo podpisalo slovensko vodstvo. Leta 2003 je pristopilo k »vilenski izjavi«, s katero je podprlo napad na Irak na podlagi izmišljenih »dokazov« o orožju za množično uničevanje (pri čemer imajo prav ZDA največ takega orožja in so ga prav ZDA največ uporabile, vključno z jedrskim). Po desetletju nečloveških sankcij, ki režima niso zlomile, pomorile pa so na tisoče Iračanov, so torej leta 2003 dokončno uničile državo in sprožile val nepopisnega nasilja v Iraku in Siriji, ki še traja. Seveda bi ZDA napadle tudi brez vilenske izjave in seveda si ZDA danes ne upajo napasti Kitajske. V vsem preostalem pa je nova »vilenska izjava« prav tako zavržna kot prva: slovensko vodstvo bo podprlo ameriške obtožbe proti Kitajski oziroma Huaweiju brez verodostojnih dokazov. Postavilo nas bo na stran države, ki fizično, finančno in pravno obvladuje vse največje digitalne korporacije in omrežja ter prisluškuje vsem, vključno s svojimi »zavezniki«!
Žal ta mimikrija ni značilna samo za sedanjo vlado, ampak za ves slovenski politični razred. Tako je »zavezo« Natu, da bo za vojsko namenjala 2 odstotka BDP-ja letno (dvakrat več kot zdaj!), dala vlada Alenke Bratušek, Cerarjeva vlada pa je to »zavezo« konkretizirala v »zavezo«, da bo za oborožitev do leta 2026 zapravila 1,2 milijarde evrov. Poleg tega je Cerarjeva vlada v svojem »zavzemanju za mir in nenasilje« glasovala proti resoluciji GS ZN za prepoved jedrskega orožja in poslala enoto Slovenske vojske »projicirat Natovo moč« v Latvijo (ta reklamna akcija nas stane 4,6 milijona evrov letno).
Jasno je, da stališča slovenskega vodstva ne morejo vplivati na odločitve velesil. Toda to ni opravičilo za pristopanje k izjavam, ki bi se jim lahko izognili. Še manj pa je opravičilo za to, da naš politični razred za svoje članstvo v Natu zapravlja vedno več javnih sredstev, ki so – še posebno v sedanji krizi – krvavo potrebna za socialno zaščito in zdravstveno varstvo naših ljudi!
Dr. MARKO KRŽAN