Navadno najbolj verjamemo lestvicam revije Rolling Stone – zadnja je bila objavljena leta 2015, ko so med deseterico uvrstili: Hendrixa, Claptona, Paga, Richardsa, Becka, B. B. Kinga, Berryja, Van Halena, Allmanna in Townshenda. Starejši virtuozi, nekateri že pokojni. Zanimivo, leta 2002 je v podobno resni raziskavi angleški mesečnik Total Guitar na prvo mesto sicer uvrstil Hendrixa, a je lestvico pomladil z Vaijem, Hammettom, Slashem in Mayem. Tokratna lestvica, ki smo si jo izposodili, je s spletne strani revije Guitar World. Izšla je letošnjega julija, ob strokovnjakih so glasovali tudi bralci in na prvo mesto niso postavili Jimija Hendrixa.
Brian May
Nobenega dvoma ni, da se je sicer izvrsten angleški kitarist na prvo mesto povzpel zaradi ponovne popularnosti skupine Queen oziroma orjaškega uspeha filma Bohemian Rhapsody, ki je v dvoranah zaslužil okoli 900 milijonov dolarjev. Kljub temu je treba priznati, da May ni zgolj masturbirajoč solist, temveč tudi skladatelj, avtor, ki je podpisal kar 53 skladb skupine Queen. V nasprotju s pokojnim pevcem Freddijem Mercuryjem, ki je bil bližje simfoničnemu rocku skladb Bohemian Rhapsody ali Somebody to Love, so Mayeve Under Pressure, We Will Rock You, Flash, One Vision… bolj himnične, bolj trdo rokerske, kjer pride do izraza njegov slog soliranja. Mimogrede, Brian May, rojen leta 1947, je skupaj z očetom izdelal tudi svojo prvo kitaro Red Special, ki ima zelo specifičen zvok. Kasneje so to kitaro bolj ali manj uspešno predelovali mnogi glasbeniki in proizvajalci. Ko so ga pri Quitar World vprašali, kaj meni o prvem mestu, je izjavil: »Nikoli nisem hotel biti velik kitarist ali virtuoz, le iz srca sem hotel igrati.« Ob prvem mestu so na strani Quitar World objavili skladbo One Vision.
Jimi Hendrix
Ameriški kitarist (1942, Seattle – 1970, Kensington) je bil navadno na vrhu vseh lestvic. Mojster improvizacije, levičar, ki je (največkrat) igral Fenderjevo kitaro Stratocaster, je imel velik vpliv na razvoj rock glasbe, hkrati si je z neverjetno vzdržljivostjo pri jemanju mamil in zgodnjo smrtjo zagotovil mesto med legendami. Uradna biografija mu pripisuje zgolj tri studijske in tri žive albume ter štirinajst malih plošč. Neuradno je različnih vinilnih izdelkov z njegovim imenom več. Na strani predvajajo njegovo izvedbo Dylanove skladbe All Along The Watchtower.
Jimmy Page
Le redki glasbeniki imajo za sabo takšno kariero. James Patrick Page, rojen leta 1944 v Londonu, je namreč igral pri dveh izjemnih bendih: Yardbirds (1966–1968) in Led Zeppelin (1968–1980). Page velja za mojstra kitarskih rifov, kratkih ponavljajočih se tem, ki so jih bolj ali manj avtorizirano uporabljali mnogi moderni kitaristi. Po drugi strani se zdi tudi mojster čvrstih bluesovskih solaž. Strokovnjaki, ki so ga postavili na tretje mesto, so dodali video skladbe Black Dog v izvedbi Led Zeppelinov.
Eddie Van Halen
Edward Lodewijk »Eddie« Van Halen (Nijmegen, Nizozemska, 26. januarja 1955) je nizozemsko-ameriški kitarist, skladatelj in producent ter z bratom Alexom ustanovitelj ameriške zasedbe Van Halen. Eddie je virtuoz, bolj cenjen v ZDA kot v Evropi. In čeprav velja za solo kitarista, pravi, da je pravzaprav ritem kitarist. »Tega sem se navadil, ker sva z Alexom pogosto igrala brez basista.« Na strani so izpostavili video skladbe Panama. Starejši se spomnite tudi največjih uspešnic Jump in Why Can't This Be Love.
Eric Clapton
Angleški kitarist (Surrey, 1945) je bil na podobnih lestvicah navadno na drugem mestu, tokrat je nižje. So krivi mlajši glasovalci? Težko je reči, bi si pa upali trditi, da gre za mojstra, ki ima med vsemi naštetimi največ znanih melodij. Konec koncev je svoj značilen slog blues kitare igral pri bendih Yardbirds, Bluesbreakers, Cream, Blind Faith, Derek and the Dominos…, potem pa je deloval samostojno. Clapton, ki je pomagal tudi Beatlesom, je na lestvici zastopan s skladbo Can't Find My Way Home. Mi pa od mojstra, ki je imel veliko težav z mamili, priporočamo Cocaine.
David Gilmour
Shine on You Crazy Diamond je psihedelična skladba skupine Pink Floyd, ki naj predstavi kitarista skupine Davida Gilmourja (1946, Cambridge). Pravzaprav Gilmour ni bil prvoten član Pink Floydov, napredoval je po odhodu najprej Syda Barreta in kasneje tudi Rogerja Watersa. Pravijo, da igra kitaro kot boter melodične sole kitare. Ob karieri s Pink Floydi lahko ponudi tudi štiri solo albume, dvanajst singlov in še nekaj sodelovanj z drugimi glasbeniki. In še: namesto plošče The Wall (1979) je bolje poslušati The Dark Side of the Moon (1973).
Ritchie Blackmore
Kitarist Deep Purplov je redko deležen tolikšne pozornosti, kot se je zgodilo na tej julijski lestvici. Richard Hugh Blackmore (Somerset, 1945) se je proslavil z nekaterimi legendarnimi rifi, ki jih je zabelil z dolgimi, navidez neponovljivimi solističnimi vložki. Blackmore je bil ustanovni član ansambla, ki je leta 1968 izdal ploščo Shades of Deep Purple. Leta 1975 je ustanovil novo skupino Rainbow, dosegel nekaj uspehov in se v osemdesetih letih spet za nekaj časa preselil k Deep Purplom.
Alex Lifeson
Alex Lifeson je praktično dobeseden prevod za Alexandra Živojinovića, v Kanadi rojenega kitarista srbskih emigrantov. Šestinšestdesetletni glasbenik je seveda najbolj znan kot soustanovitelj progresivne rokerske skupine Rush (1968), ki pri nas niti približno ni tako popularna kot na zahodu. Alex je virtuoz na električni in akustični kitari, pomaga pa si tudi z drugimi inštrumenti. Zaradi uspehov s skupino Rush je dobil tudi kanadsko državno odlikovanje. Pri Guitar World so članku o njem dodali video skladbe Limelight skupine Rush.
Jeff Beck
Geoffrey Arnold Beck iz Surreyja je še eden tistih kitaristov na lestvici, ki so rojeni v štiridesetih letih – 24. junija 1944. Gre za glasbenika, ki je nastopal s slovitimi Yardbirdsi, kasneje pa ni igral z večjimi skupinami. Pravzaprav se je hranil z nastopanjem z mnogimi svetovno znanimi glasbeniki: Rodom Stewartom, Tino Turner, Morrisseyjem, Donovanom, Diano Ross, Jonom Bonom Jovijem, Kate Bush, Rogerjem Watersom, Zuccherom, Cyndi Lauper, Brianom Mayem, ZZ Topi… Na spletu na lestvici predvajajo njegovo Behind the Veil.
Slash
Z naskokom najmlajši na lestvici je ameriško-angleški kitarist Saul Hudson (z umetniškim imenom Slash), rojen leta 1965 v Londonu. Že v mladosti se je preselil v ZDA, kjer se je rodila njegova mati, in se začel ukvarjati z igranjem kitare. V zgodovino se bo zapisal kot solo kitarist skupine Guns N' Roses, ki se ji je pridružil leta 1985, in kot avtor nekaterih zimzelenih kitarskih rifov: Welcome to the Jungle, Sweet Child O’ Mine in Paradise City, ki so jo predstavili tudi ob njegovem desetem mestu na lestvici Guitar World.
