Koronska pandemija pa je vse postavila na glavo. Na Falklande sta prispela 7. marca, ko je covid-19 začel zapirati meje in letališča, po odpovedi leta v Brazilijo pa je njuna pot domov na Novo Zelandijo vodila le prek Velike Britanije, z vrsto zapletov in verjetnih karanten na njej.
»Bila sva ujeta,« je Feeonaa po petih mesecih ob vrnitvi v domovino zaupala novinarjem, ki so v Timatu na južnem otoku pričakali tudi petnajsterico novozelandskih ribičev, ki so prav tako obtičali na omenjenem otočju. Ponje se je pred dvema mesecema odpravila 38-metrska ribiška ladja San Aotea II, njen kapitan Shane Cottle pa je bil sprva v dvomih, ali naj nanjo sprejme par, ki še nikoli ni bil na večdnevni, kaj šele enomesečni plovbi, in to po tveganih morskih poteh okoli Rta Horn. A ga je prepričala njuna zgodba o 12 »medenih tednih« pri daljni teti na otoku z nekaj več kot 3000 prebivalci, na katerem sta se iz dolgočasja povzpela na vsako še najbolj nezanimivo vzpetino. »Hoditi po ladji, ne da bi se kje poškodovala, je bil najin glavni izziv,« je povedala Feeonaa, Neville pa je dodal, da sta si čas krajšala z opazovanjem albatrosov in delfinov ter igranjem kart in telovadbo. Enomesečna plovba domov je k sreči minila brez hujših neviht in ledenih gora, mladoporočenca pa bosta po novem pogrešala ladijsko zibanje, ki ju je, kot pravita, uspavalo kot dojenčka.
