O prihodnji rabi jedrske energije in o morebitni izgradnji nove jedrske elektrarne se morajo državljani izreči na vsedržavnem referendumu, ki mora potekati na pošten način, na osnovi dopustne referendumske kampanje. Izgradnja nove jedrske elektrarne ne sme biti uvrščena med načrtovano politiko ukrepov, saj nima niti zakonske podlage in predstavlja načrtovanje mimo volje ljudstva (aarhuška konvencija). Med ključne izzive za Slovenijo je treba uvrstiti tudi način financiranja referendumske kampanje o prihodnji rabi jedrske energije in eventualne izgradnje JEK 2 tako, da bodo tudi zagovorniki nejedrske opcije dobili enak delež proračunskih sredstev kot zagovorniki jedrske opcije in bodo enakovredno informirali volilce.

Na tem področju se nam namreč že vrsto let dogaja »beloruski model«. V zadnjih desetih letih so namreč v Gen energiji in NEK Krško pripravili več študij upravičenosti in izvedljivosti projekta JEK 2, za kar so do leta 2020 investirali cca. 20 milijonov evrov (podatki Računskega sodišča RS), kar je mogoče že šteti kot politično pripravo državljanov na brezreferendumsko odločitev. Prav zanimivo bi bilo videti seznam vseh prejemnikov sredstev jedrskega lobija. Glede na neurejeno stanje skladiščenja jedrskih odpadkov in (ne)financiranja razgradnje ni dopustno nadaljevanje izkoriščanja jedrske energije po letu 2023, dokler ne bodo urejena vprašanja varnosti glede odlaganja jedrskih odpadkov (nujna izgradnja NSRAO) in financiranja razgradnje s strani obeh lastnikov.

V Sloveniji je stanje na področju jedrske varnosti zelo resno. Ni zahtevane presoje vplivov na okolje in obvezne obravnave na MOP in Arsu za podaljšanje delovanja NEK Krško do leta 2043, ni rešeno skladiščenje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, kakor tudi skladiščenje izrabljenega jedrskega goriva in visokoradioaktivnih odpadkov ter financiranje razgradnje JEK. Jedrska skupnost nas zavaja, da je ta energija edina pot v brezogljičnost, čudežna rešitev. To seveda ni res. Jedrska energija povzroča več težav, kot jih rešuje. Pogledati je treba resnično ceno jedrske energije, obremenjevanje okolja, nevarne odpadke, jedrski hazard itd. Jedrska energija niti ni poceni, čeprav nas želi ta lobi o tem prepričati. Je predvsem prelaganje stroškov odprave posledic prihodnjim generacijam.

Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije