»Stara sem 29 let, imam visokošolsko diplomo humanistične smeri in delam že od petnajstega leta. Status brezposelne osebe imam drugič v življenju,« tako se začenjajo zgodbe številnih mladih, ki danes kljub večletnemu trudu na trgu dela ne najdejo trajnih zaposlitev.
Koronakriza je njihovo situacijo še poslabšala. Brezposelnost se je po podatkih zavoda za zaposlovanje letos povečala v vseh starostnih skupinah, a najbolj drastično prav med mladimi. Medtem ko se je brezposelnost v celotni populaciji julija letos v primerjavi z julijem lani zvišala za 24,4 odstotka, se je je v starostni skupini od 20 do 24 let povečala za kar 47,9 odstotka, v starostni skupini od 25 do 29 let pa za 35,4 odstotka.
Najlažje jih je odpustiti
V sindikatu Mladi Plus glavni razlog za rast števila brezposelnih mladih vidijo v izteku pogodb za zaposlitev za določen čas. »To potrjuje naše ugotovitve, da mladi delajo v prekarnih oblikah dela in so med prvimi, ki izgubijo službo ali ostanejo brez podaljšanja pogodbe,« je poudarila predsednica sindikata Tea Jarc. Epidemija in posledična koronakriza sta po njenih besedah ponovno pokazali, da so mladi, ki so večinoma podvrženi negotovim oblikam dela, kot je delo za določen čas, honorarno delo prek avtorske ali podjemne pogodbe, študentsko delo in prisilno odpiranje samostojnih podjetij, tisti, ki jim delodajalci oziroma »naročniki« najlažje prekinejo pogodbe.
Mit: mladi si sami želijo fleksibilne zaposlitve
Čeprav je v javnosti pogosto mogoče slišati ocene, da si mladi sami želijo tako imenovanih fleksibilnih zaposlitev, Jarčeva opozarja, da raziskave kažejo nasprotno. Izsledki ankete, ki so jo v med mladimi brezposelnimi izvedli tik pred epidemijo, kažejo, da si velika večina mladih še vedno želi varnih in trajnih zaposlitev. Če bi lahko mladi brezposelni sami izbirali obliko zaposlitve, bi jih namreč kar 75 odstotkov izbralo zaposlitev za nedoločen čas, 13 odstotkov samozaposlenost, le štirje odstotki pa pogodbo o zaposlitvi za določen čas. »Mit o tem, da si mladi sami želijo fleksibilnih oblik dela, ne drži. Mladi v fleksibilnost privolijo, ker nimajo druge možnost za preživetje,« je prepričana Tea Jarc.
Izsledki ankete Mladi Plus kažejo tudi, da mladim storitve zavoda za zaposlovanje ne pomagajo pri pridobivanju zaposlitve. Kar 55 odstotkov mladih brezposelnih namreč ni zadovoljnih s storitvami zavoda, 70 odstotkov pa jih ocenjuje, da od zavoda dobivajo vabila na razgovore za delovna mesta, ki ne ustrezajo njihovemu profilu.
Neprimeren odnos delodajalcev
Zgodbe mladih brezposelnih, ki so jih zbrali v sindikatu, potrjujejo tudi, da so mladi v primerih, ko vendarle pridejo do razgovora za delo, deležni neprimernega odnosa delodajalcev. »Ko me doleti klic neznane številke s ponudbo razgovora, se moram res vprašati, ali niso samo sanje. Ampak te sanje se v hipu razblinijo, ko me delodajalec povpraša o mojem intimnem življenju, ali imam fanta, ali načrtujem materinstvo… Mogoče pa delodajalca samo skrbi rast natalitete v Sloveniji,« se ironično sprašuje brezposelna sociologinja.
Podobnih zgodb je še mnogo. Takole je svojo izkušnjo razgovora za delo opisala mlada brezposelna, ki je tik pred epidemijo izgubila službo v javni upravi: »Ne samo, da je drugo vprašanje, ali ste poročeni in ali imate otroke. Nekateri si upajo še mnogo dlje. Od tega, kakšen avto vozim, do komentarjev, da se bom s tako starim avtom težko vozila v 40 minut oddaljen kraj, od tega, kje živim (na svojem ali pri starših) in še mnogo več. Ko so mi na razgovoru prvič zastavili neprimerno vprašanje, sem povedala, da se tega ne sprašuje. Seveda sem v tistem trenutku razumela, da služba ne bo moja, kljub temu da mi je sicer zelo dobro kazalo.«
