Rokenrol je v komunističnih režimih veljal, nekateri bralci se bodo najbrž spomnili, za iznajdbo dekadentnega Zahoda, s katerim naj bi ta pozornost – in mladine na socialističnem Vzhodu – odvrnil od izkoriščevalske narave kapitalističnega sistema ter otopil razredno in, hm, revolucionarno zavest »ljudskih množic«. Vendar se s to ideologijo ni dalo zadovoljivo razložiti nenavadnega protislovja. Medtem ko je bil rokenrol pomemben katalizator izbruhov družbenega nezadovoljstva – od ZDA do zahodne Evrope – konec 60. let prejšnjega stoletja, so na vzhodni strani hladnovojne železne zavese rasli rodovi, ki so z njim prevzemali zahodne, če hočete, ameriške vrednote. Nazadnje so berlinski zid z obeh strani rušili ob spremljavi rokenrola.
ZDA si je zaradi rokenrola težko odmisliti iz Evrope. Ni treba, da je človek doživel izkrcanje na Siciliji ali v Normandiji, bil deležen Marshallove pomoči ali hran...