Politični in tudi varnostni položaj v Belorusiji postaja po nedeljskih povsem nepreglednih predsedniških volitvah vse bolj nejasen. Demonstracije proti volilni prevari so bile za minulo noč napovedane v več mestih, že prejšnjo noč pa je policija aretirala več kot dva tisoč protestnikov. Po navedbah notranjega ministrstva je bilo v spopadih z demonstranti ranjenih 21 policistov in pripadnikov varnostne službe, pet izmed njih pa jih je bilo prepeljanih v bolnišnice. O posledicah nasilnega obračunavanja s protestniki z vodnimi topovi, solzivcem in tudi gumijastimi kroglami ni podatkov oblastnih organov, tuji mediji pa so poročali o več kot petdeset ranjenih in enem ubitem demonstrantu.
Svetlana Tihanovska, ki si je po aretaciji Lukašenkovega najresnejšega tekmeca Viktorja Babarike in svojega blogerskega moža Sergeja naložila ogromno breme volilnega odpora proti četrtstoletni diktaturi, je svoje privržence pozvala, naj se ne spopadajo s policijo, ter se umaknila na varno v Litvo. Njeno izginotje po vložitvi uradne pritožbe na volilni izid, ki je dosedanjemu predsedniku odmeril 80-odstotno podporo, so tuji mediji najprej pripisali prisilnemu izgonu, sama pa je iz Vilne sporočila, da je odšla iz domovine po svoji volji in se pridružila otrokoma, ki ju je v sosednjo državo v skrbi za njuno varnost poslala pred volitvami. V videu na moževem youtubu pa je vidno razočarana med drugim navedla: »Mislila sem, da me je volilna kampanja resnično utrdila in mi dala moč narediti kar koli, a verjetno sem še vedno krhka ženska, kakršna sem bila na začetku.« Dodala je, da ve, kako je mnogi ne bodo razumeli, da jo bodo celo sovražili, a je »težavno odločitev sprejela sama«.
Litovski zunanji minister Linas Linkevičius je sicer na današnji tiskovni konferenci povedal, da je Tihanovska morala poiskati zatočišče pred zanesljivo aretacijo ter da so ji odobrili enoletno vizo in prostor, kjer bo z otrokoma na varnem.
Dogajanje v Belorusiji pozorno spremlja Evropska unija, ki pa še ne razkriva, kako bo ukrepala. Iz evropske komisije so sporočili, da podrobno preučujejo odnose z Minskom, niso pa želeli komentirati pobud o morebitnih sankcijah proti Lukašenkovemu režimu, potem ko jih je leta 2016 komisija večino ukinila. de
