Včasih sem mislila, da bom morala, če bom pisateljica in hkrati še kmetica, polovico svojega življenja posvetiti razlaganju, da beseda podeželje ni kletvica: dovoljeno jo je uporabljati tudi v povezavi s sodobno umetnostjo. Potem sem čisto zares postala pisateljica in hkrati še kmetica in zgroženo ugotovila, da polovica življenja za takšno razlaganje ne bo dovolj. Lahko mu dam celo, pa bo bob ob steno. Od takrat se kujam od ranjenosti, zgroženosti in osuplosti, ki me glede tega napadejo vsakič, ko imam pet minut časa za vdih. Podeželje je kletvica, ampak, majkemi, kakšna kletvica je šele sodobna umetnost. Zdi se mi, da se že besedi sami bojita druga druge, a ko udarita skupaj, madona, je pa urnebes!
Potem se mi zgodijo dnevi, kot so ti, ko je na ražnju gospa Pivec. O gospe in o vsem, kar predstavlja, bi se morali temeljito pogovoriti, nikoli se ne bi smeli utru...
