Ne ravno tridesetega, a že dvajseti je dovolj za Toninove slavospeve, kako so s krščansko demokracijo v političnem prostoru »za vedno spremenili Slovenijo in odločilno prispevali k izboljšanju politične kulture, utrjevanju demokracije in zagotavljanju blaginje…«. (Zagotovili so večjo blaginjo, čeprav še svojega »najboljšega« gospodarskega programa niso uspeli uresničiti, javnega zdravstva sprivatizirati in vojske obogatiti z orožjem.) Matej Tonin je kar kipel od ponosa, ko je poudarjal, da so za prihodnost Slovenije izjemno pomembne tradicionalne stranke, seveda je s tem ciljal na NSi, ker imajo jasen program in znano ekipo. Kaj pa, če program ni ravno dober za socialno državo, in kaj, če tudi ekipa malce šepa?
Pred dobrima dvema letoma so svojo najboljšo predstavnico odrinili proč z lepim tolažilnim šopkom v roki. Takrat je marsikdo od nas pomislil, da se Ljudmila Novak s tesnobo v prsih in z žalostjo na obrazu poslavlja s položaja predsednice stranke, ki jo je junaško rešila iz jastrebovih krempljev. Morda se je nam tako samo zdelo in je v resnici imela svojo računico: »Najprej se bom posvetila globalnim evropskim izzivom, leta 2022 pa zamenjala Pahorja.« Kdo ve.
Slovenski Sebastian Kurz se je hitro znebil očal, nataknil zlikano obleko, do konca napihnil ego in odhitel zmagam naproti. No, sedem poslancev v parlamentu ni ravno zmaga, še največja je bila mesto predsednika državnega zbora, čeprav za kratka dva meseca. Dolžina ne šteje, če je zagnanost velika. Sam pravi, da se je ves čas bojeval za »svobodo in napredek naše domovine«, Levica pa, da ni počela drugega, kot skušala dvigniti poslanske plače. Pa je moral vseeno oditi. Ni se odločil za sodelovanje v vladi svojega velikega tekmeca iz kamniške občine, z veseljem pa se je vrgel v Janšev objem in se vsaj na videz sprijaznil z vlogo obrambnega ministra. Veliki vodja je že vedel, koga mora bolj podkupiti (SMC).
Ko je »prvič zadišalo po Slovenski vojski«, je Matej komaj zapustil vrtec, vojske ni služil, vprašanje je tudi, če je kdaj videl orožje od blizu, zdaj pa kar naenkrat ministrska funkcija. Jasno, da je potem najbolj užival pri fotografiranju ob zaščitni opremi in nepotrebni Natovi ekshibiciji na našem nebu. Užival je tudi na izredni seji tik pred parlamentarnimi počitnicami, ker mu je Janša izjemoma prepustil glavno vlogo, saj sam »nima nikoli opravka« z orožjem. Se še spomnite Patrie in Karla Erjavca? Tonin je žarel, ko je poudarjal zavezanost Natu, našo odgovornost, spoštovanje odločb in dogovorov. Izjavo je podkrepil še z referendumom za včlanitev: ker je takrat večina (zmanipuliranih!) državljanov obkrožila da, je potem tudi večina državljanov za tako naložbo. Ankete pa kažejo obratno. Posebno glasno ga je podpiral strankarski kolega Horvat, eden izmed 180 Jožefov Horvatov, ki živijo v Sloveniji. Zanj so vsi, ki so opozarjali na neprimernost naložbe, populisti. Pozicija je v en glas lahkotno potrdila nadaljnjo obravnavo predloga zakona, ki predvideva 780 milijonov evrov za vojsko. Zbogom nova infekcijska klinika, domovi za starejše, zvišanje pokojninske osnove ljudi, ki so 40 let garali…
Kaj nas čaka jeseni, če ne bo vlade pobralo? NSi ima poleg klanjanja Natu še druge izzive, ki me skrbijo: dostop vseh do ustreznega zdravljenja (privatizacija zdravstva), ustrezen odgovor na demografske trende (višja rodnost), varovanje meja pred naraščajočim migrantskim valom (varde, vojaki) in pravično pravosodje (po meri SDS). Tonin se je v poslanici zavzel za krepitev stranke, kot da še zdaj ne ve, kar ve Ljudmila že dolgo, da se ji z vsakim dnem vztrajanja z Janšo ta možnost manjša. Še Donald Tusk, ki ga je povabil na slovesnost 4. septembra, mu pri tem gotovo ne bo veliko koristil.
Zdi se mi, da je NSi v tej sestavi prevzela rumenkasto »SDS barvo« in da ji ime Nova ne pristaja več. Postaja nekam ostarela, z malo ali nič novega, naprednega in demokratičnega.
Polona Jamnik, Bled