Odreka jim tudi vso pravico, da svarijo pred pogromom nad naravo, ki naj bi (v korist kapitala) v kratkem sledil načrtovanim spremembam gradbene zakonodaje, z utemeljitvijo, da so bile nevladne organizacije svojčas skupno s strokovno in laično javnostjo že vključene v pripravo prvotne zakonodaje. Torej sklepa, da so kot udeleženci nastanka teh zakonov s tem izgubili pravico do pismenih pripomb, kritike in svaril pri naknadnih spremembah ali dopolnitvah teh zakonov.

V članku s podnaslovom »Če kritizirajo, pa naj predlagajo še rešitev« mag. Henigman sicer velikodušno še dopušča (skladno z zakonom o urejanju prostora) vključevanje nevladnih organizacij v postopke umeščanja gradbenih objektov v prostor, vendar pa meni, da se nikakor ne smejo vključevati, kritizirati in vplivati tudi na nadaljnje postopke izdajanja gradbenih dovoljenj, saj je njihovo kasnejše vključevanje s tem namenom že prepozno in (za načrtovalce in izvajalce) hudo moteče, saj nevladniki ne znajo ponuditi kakovostnih strokovnih rešitev.

Direktor Združenja za svetovalni inženiring pri GZS očitno res ne pozna in ne loči nalog in odgovornosti projektantov oziroma nevladnih organizacij. Ponudba in izdelava kakovostne strokovne rešitve nikakor nista nalogi nevladnih organizacij. Za to delo je namreč strokovno usposobljen in tudi ustrezno plačan projektant, ki mora investitorju ponuditi in na njegovo zahtevo ter plačilo izdelati strokovno, ekološko in ekonomsko optimalno projektno dokumentacijo, ki jo mora znati tudi ustrezno strokovno zagovarjati! Zahtevana cenzura ali celo prepoved strokovne kritike nevladnikov pa običajno pomeni zgolj, da je projektant:

– spregledal oziroma ni upošteval vseh predpisanih strokovnih, ekoloških in ekonomskih zahtev,

– izkazal pomanjkanje potrebnega strokovnega znanja in ustreznih praktičnih izkušenj,

– izdelal ter predložil strokovno in ekološko pomanjkljivo ali škodljivo projektno dokumentacijo oziroma

– strokovno ne obvlada in si zato ne upa strokovno zagovarjati lastne predlagane variante.

Mag. Henigman je ožigosal strokovno kritiko kot »nevladno zlorabo absolutne pravice«. V primeru ugotovljenih strokovnih, ekoloških in ekonomskih nepravilnosti ali pomanjkljivosti predlaga obvezno kaznovanje zgovornih kritikov z zahtevano, na njihov račun (torej zastonj) izdelano strokovno revizijo ali celo z izdelavo boljše strokovne variante. Očitno je torej postala javna strokovna kritika Združenju za svetovalni inženiring pri GZS že tako moteča, da jo je nujno treba ožigosati in onemogočiti vsaj s pojmom »slabe prakse«, če ne celo kriminalizirati z uvrščanjem med zlorabo.

Kot predvsem v tujini uspešen projektant komunalne infrastrukture se sramujem vse hujšega razvrednotenja slovenske stroke in vse hitrejšega propada domačega strokovnega znanja na tem področju. Sram me bo priznati tujim strokovnim kolegom, da moji slovenski kolegi zaradi svojega strokovnega neznanja in iz strahu pred strokovno kritiko skušajo z njeno prepovedjo ter odvzemom sodelovanja onemogočiti nevladnim organizacijam možnost strokovne kritike in vpliva pri postopkih izdajanja pomanjkljivih »začasnih« (še ne pravnomočnih) gradbenih dovoljenj.

Mag. Henigman skuša bodoči zasmeh tujih strokovnjakov ter krivdo za »srd nevladnikov« preusmeriti na ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki želi (le na čigavo pobudo?) v bodočo novelirano zakonodajo »vrniti« pojem dokončnega gradbenega dovoljenja. Vendar pa skuša odgovorne na MOP sočasno »pomiriti« z zagotovilom: »Toda tveganja, povezana z gradnjo na podlagi dokončnega, a še ne pravnomočnega gradbenega dovoljenja, nosi izključno investitor. (…) Zato bodo investitorji, ki ne dvomijo, da so zadostili vsem zakonskim zahtevam, lahko gradnjo začeli že na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.«

Bodočim investitorjem iskreno priporočam, da ta izvajanja mag. Henigmana glede njihovega tveganja ter odgovornosti še posebno natančno preberejo in premislijo.

Torej mag. Henigman (iz strahu pred neprijetnim strokovnim zagovorom ali revizijo projektne dokumentacije ob ustrezni udeležbi vseh prizadetih) zahteva skrajšanje uradnih postopkov s prepovedjo udeležbe in strokovne kritike »nevladnikov«, saj da bo vsa »spregledana« ter zamolčana tveganja, odgovornost in škodo kasneje nosil (v strokovno znanje projektanta verujoči) investitor.

Franc Maleiner univ. dipl. inž. kom., Ljubljana