Gospod Colarič, leta 2012 se je Krka z desetletno stabilno rastjo uvrstila v elitno skupino desetih družb na svetu. Če bodo tak seznam delali leta 2022, ali bo Krka ponovno na njem? Kateri so ključni dejavniki Krkine trajnostne rasti?

Jože Colarič: Področje farmacije je v primerjavi z drugimi panogami morda nekoliko specifično, saj je zdravje želja vsakega človeka. Dejstvo je, da je farmacevtska dejavnost, predvsem generična, izjemno konkurenčna. V Krki se zavedamo, da je za dolgoročni razvoj in obstoj ključnega pomena skrbno načrtovana in učinkovito izvedena poslovna strategija. Krkina temelji na tako imenovanem vertikalnem poslovnem modelu. Imamo lastno znanje in obvladujemo proces od razvoja učinkovine do končnega izdelka, to pa se dopolnjuje z lastno marketinško-prodajno mrežo po svetu. Navedeno nam omogoča tako vsestransko kakovost in vertikalno povezane poslovne procese kot tudi razvoj in proizvodnjo inovativnih generičnih zdravil vrhunske kakovosti, prilagodljivost lokalnim posebnostim in potrebam bolnikov ter zmanjševanje tveganj in odvisnosti od tretjih. Vse to, predvsem pa zaupanje uporabnikov na več kot 70 trgih, so naši razlogi za optimizem.

Gospod Strašek, vaši konkurenti zapirajo podjetja, KLS Ljubno ostaja na globalnem poslovnem igrišču. Kako bo koronakriza vplivala na tržni delež in kaj vam v teh za avtomobilsko industrijo težkih časih vliva optimizem in zaupanje v prihodnost?

Bogomir Strašek: Ko pride kriza, ne moreš šele takrat sprejemati ukrepov, če prej nisi skrbel za razvoj in napredek, če nisi imel dovolj visokih učinkov, kakovosti in realizacije pa tudi tržnih deležev. Mi se ne bojimo za svojo prihodnost. Po velikem padcu aprila in maja se položaj že popravlja, prodaja je bila zadnji mesec samo dva odstotka pod lanskimi vrednostmi, mislimo, da bomo v prihodnjem letu svoj tržni delež celo povečali.

Tako Krka kot KLS Ljubno se za svoj tržni delež bojujeta z globalnimi igralci z vsega sveta. Zato sta produktivnost in stroškovna učinkovitost izjemnega pomena za obe podjetji. S čim vam uspe pri produktivnosti in stroškovni učinkovitosti premagati tekmece?

Bogomir Strašek: Na to vprašanje ni enostavnega odgovora, ker se tega ne da narediti z eno potezo. Biti konkurenčen na globalnem trgu je dolgoletno postopno napredovanje. Če hočeš biti med najboljšimi na svetu, najprej začneš, če se športno izrazim, v nižji ligi, potem pa se moraš zelo truditi za napredek, da dosegaš rezultate in zmage, ki te pripeljejo dovolj visoko. Vsako leto izredno povečujemo produktivnost in večina tekmecev po svetu nas ne more dohitevati, ker so premalo vlagali v razvoj. Ker niso dovolj resno vzeli te tekme, smo jih prehiteli tako po produktivnosti kot po kakovosti in stroškovni učinkovitosti.

Jože Colarič: Povpraševanje po Krkinih generičnih zdravilih se povečuje predvsem zaradi njihove inovativnosti in visoke kakovosti, pa tudi, ker smo se sposobni hitro in učinkovito prilagoditi posameznemu trgu in ker so naši izdelki cenovno dostopni. Nenehno iskanje novih rešitev v procesih in strukturi nam omogoča fleksibilnost ter hitrost, ki sta naši ključni konkurenčni prednosti.

V teh časih izzivov je ohranjanje pozitivnega vzdušja in kulture podjetja še toliko bolj pomembno. Kakšen je vaš nasvet podjetnikom, da jim bo uspelo vzdrževati potrebni optimizem?

Jože Colarič: Dobri delovni pogoji, skrb za kakovost dela in življenja, socialna varnost ter skrb za varno delo so temelji vsakega spodbudnega delovnega okolja in ena ključnih naložb za prihodnost podjetja. Zanimivo delo, možnost osebnega razvoja in izobraževanja in dobri medsebojni odnosi ter ugodna organizacijska klima pa so tisti temelji, ki tudi v nepredvidljivih časih pomagajo podjetju pri premagovanju ovir in izzivov ter prispevajo v čim večji meri doseči zastavljene cilje in poslovati čim bolj nemoteno.

Bogomir Strašek: Kdor je zaradi krize zašel v velike finančne ali poslovne težave, se mu težko piše. Če hočeš vzdrževati potrebni optimizem, je treba na to misliti takrat, ko je gospodarska rast. Takrat je treba ustvarjati napredek in razvoj, samo v tem primeru si lahko optimist. Podjetnikom svetujem, naj ne odnehajo takoj, naj vztrajajo in se potrudijo, seveda pa to ni lahko. Tistim, ki jemljejo podjetništvo za lahek posel, bo težko. Potrebna je vztrajnost, rezultati se ne dosežejo na kratek rok, na poti rasti in napredka pa doživljaš tudi težke čase.

Ali je koronakriza popolnoma drugačna od dosedanjih ali je mogoče uporabiti katerega od »starih« prijemov?

Bogomir Strašek: Koronakriza je drugačna samo po načinu, kako je nastala, sicer pa ima podobne posledice – upad prodaje in prihodkov. Treba je uporabiti prijeme, kakršne smo uporabili že v preteklosti, to je vlagati v razvoj, iskati nove trge in nove rešitve, ki so boljše od obstoječih, ter skrbeti za konkurenčne cene, visoko kakovost, fleksibilnost in pravočasne dobave.

Jože Colarič: Pandemija covida-19 je zamajala temelje svetovnega gospodarstva in pokazala, kako ranljivo je človeštvo. V skupini Krka smo sprejeli vse potrebne ukrepe, da bi zaščitili zdravje zaposlenih in poslovali neprekinjeno. S tem smo zagotovili, da ni prišlo do prekinitev v oskrbovalni verigi in pomanjkanja naših zdravil na svetovnih trgih, kar je za nas pomembno poslanstvo.

Čemu naj podjetja, ki želijo ne le preživeti, temveč ohranjati in ustvarjati delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, namenjajo več pozornosti? Kako za to »misijo« motivirati zaposlene?

Bogomir Strašek: Motiviranje zaposlenih je stalna naloga. Zaposleni, ki živijo s podjetjem, ga imajo radi, ker se v njem dobro počutijo in se čutijo spoštovane, cenjene. Ko nam gre dobro, se pri nas to kaže tudi v plačah in v drugih bonitetah, če nam gre slabo, pa malo stisnemo. Sodelavci vedo, da držimo besedo, ter zaupajo tako v podjetje kot vase. Nujno je voditi podjetje z osebnim pozitivnim zgledom, dajati zaposlenim pogum in jih spoštovati.

Jože Colarič: Še največ naredimo kot posamezniki in organizacije, če razvijamo in ohranjamo delovno kondicijo ter prilagodljivost in ustvarjamo potrebne zaloge za obdobje, ko se bomo prilagajali novonastalim razmeram in iskali priložnosti za novo rast in razvoj. Po naših ocenah imajo v negotovih razmerah prednost tista podjetja, ki niso zelo odvisna od podizvajalcev in niso zadolžena. Pomembna je prisotnost v različnih državah in regijah, predvsem pa so ključni kakovostni izdelki, po katerih je povpraševanje, in vlaganje v ljudi, saj ti uresničujejo cilje podjetja.

Kaže, da nam covid-19 prinaša več fleksibilnosti v delovno okolje. Se bo po vašem mnenju tudi okolje spremenilo v bolj odprto do podjetnosti in podjetništva?

Bogomir Strašek: Mislim, da se podjetništvo ne ceni dovolj. Brez podjetnikov, brez uspešnega podjetništva, ki je mednarodno visoko pozicionirano, ne more biti dobrega življenja, dobrega standarda. Politike lahko zamenjaš, podjetništva pa se ne da kar čez noč narediti dobrega. Če se podjetniki čutijo cenjeni, so se pripravljeni bolj potruditi. Veliko podjetnikov čuti, da niso cenjeni, v javnosti pa zaradi nekaj negativnih primerov prevladuje mnenje, da se okoriščajo.

Jože Colarič: Odprtost za podjetniško okolje je vedno dobrodošla, saj zagotavlja nove priložnosti za razvoj družbe. Podjetja si želimo spodbudno in čim bolj stabilno okolje, s čim manj ovirami za poslovanje. Dejstvo pa je, da se je treba prvenstveno osredotočiti na ustvarjanje in razvoj, s čimer bi zagotavljali boljšo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in napredovanje ključnih področij razvoja Slovenije nasploh. Ne glede na morebitne spodbujevalne ukrepe moramo glavno delo, s katerim si bomo zagotovili dolgoročen obstoj in razvoj, opraviti podjetja sama.

Če pogledamo na prehojenih 20 let projekta Gazela in spodbujanja rasti posameznikov, podjetij in okolja, kaj smo v tem obdobju zgradili ali izboljšali? Kako naravnati krmilo spodbujanja rasti v družbi za naprej?

Jože Colarič: Tudi prepoznavanje uspešnih, hitro rastočih družb nam je v vseh teh letih dajalo zagon, da smo si v podjetjih prizadevali biti še boljši in še uspešnejši od konkurence. Dogodki, ki spremljajo projekt, so priložnost za izmenjavo dobrih poslovnih praks in znanja, pa tudi za prepoznavanje potencialnih poslovnih partnerjev. Tako skupaj prispevamo k pospeševanju razvoja podjetij in k boljši konkurenčnosti gospodarstva, zato tovrstne projekte pozdravljam.

Bogomir Strašek: Gazela je eden redkih subjektov, ki spodbujajo podjetništvo in javnosti sporočijo dobre primere, zato je pomembno, da projekt živi naprej in razširja njihove zgodbe. Gazele imamo enak odnos do dela, varčnosti, napredka, razvoja, spoštovanja zaposlenih – in če hočeš biti dober, je treba tako delati. S tem orožjem se v projektu Gazela borimo za družbeno odgovorno in bolj etično poslovanje podjetij v slovenskem prostoru.

Vprašanje Jožeta Colariča Bogomirju Strašku: Kje glede na trende v avtomobilski industriji v prihodnjih letih vidite največ priložnosti?

Bogomir Strašek: Spremembe v avtomobilski industriji, prehod na električne avtomobile in v druge oblike mobilnosti, ne pridejo čez noč. Mi ostajamo tu, kjer smo dobri, torej v izdelavi obročev različnih vrst po svoji konkurenčni tehnologiji, ki dosega vrhunske rezultate na svetovni ravni. Iščemo tudi druge niše in proizvode s tega področja, še vedno pa se držimo avtomobilske industrije, saj se proizvodnja avtomobilov ne bo ustavila, samo drugačna bo. Zato smo zgradili tovarno za izdelke za električne avtomobile ter se intenzivno ukvarjamo s prototipi in vzorci, ki se že vrtijo v nekaterih kitajskih in evropskih avtomobilih, na osnovi česar pričakujemo velika naročila. Tako imamo z novimi proizvodi ob obstoječih velike možnosti za prihodnje stabilno poslovanje.

Vprašanje Bogomirja Straška Jožetu Colariču: Ves čas spremljam napredek, ki ga je Krka dosegla pod vašim vodstvom, in vam čestitam zanj. Ali bo vodstvo Krke skupaj z lastniki lahko tudi naprej zagotovilo kontinuiteto tako uspešnega vodenja s ciljem, da boste ohranili Krko kot samostojno slovensko podjetje?

Jože Colarič: Verjamemo, da bo Krka tudi v bodoče vlagala v znanje in razvoj vseh aktivnosti ter da bo dosegala dobre rezultate.